Astronomi so ustvarili novo izjemno podobo Jupitra, s sledenjem žarečih predelov toplote, ki se skrivajo pod vrhovi oblakov plinskega velikana.
Fotografija je bila ujeta v infrardeči obliki s teleskopom Gemini North na Havajih in je ena izmed najostrejših fotografij tega planeta, ki je bila kdajkoli narejena z Zemlje.
Za dosego ločljivosti so znanstveniki uporabili tehniko, imenovano »posrečeno slikanje«, ki zmanjšuje zamegljen učinek gledanja skozi Zemljino burno atmosfero.
Ta metoda vključuje pridobivanje večkratno osvetlitev cilja in ohranjanje tistih segmentov slike samo, kjer je ta turbulenca atmosfere na minimumu.
Ko so vsi »posrečeni posnetki« sestavljeni v mozaik, se pojavi jasnost, ki presega samo enkratno osvetlitev.
Infrardeča je daljša valovna dolžina od bolj znane vidne svetlobe, ki jo zaznava na primer Hubble teleskop. Uporablja se za pogled skozi megle in oblake Jupitrove atmosfere, kar znanstvenikom omogoča pogled globlje v notranjost in s tem delovanje planeta.
Raziskovalci želijo bolje razumeti, kaj povzroča in vzdržuje vremenske sisteme plinastega velikana. Zlasti velike nevihte, ki lahko divjajo desetletja in celo stoletja.
Študijo, ki je ustvarila to infrardečo sliko, so vodili z kalifornijske univerze v Berkeleyju. Bila je del skupnega programa opazovanj, ki je vključeval Hubble in vesoljsko plovilo Juno, ki trenutno kroži okoli petega planeta od Sonca.
Hitra dejstva o Jupitru
- Jupiter je 11-krat širši od Zemlje in 300-krat bolj masiven.
- Za krog okrog Sonca potrebuje 12 zemeljskih let; »dan« je dolg 10 ur.
- V sestavi spominja na zvezdo; večinoma gre za vodik in helij.
- Pod pritiskom vodik prevzame stanje, podobno kovini.
- Ta »kovinski vodik« bi lahko bil vir magnetnega polja.
- Večina vidnih oblakov vsebuje amonijak in vodikov sulfid.
- Velika rdeča pega (The Great Red Spot)je velikanska anticiklonska nevihta, širša od planeta Zemlja.
Novinar
