Človeške možganske celice same po sebi znajo igrati igro Pong

Človeški in mišji nevroni so se naučili igrati videoigro Pong (simulacija namiznega tenisa), pravijo raziskovalci, in to v posodi. Poskusi so dokaz, da lahko tudi možganske celice kažejo prirojeno inteligenco in sčasoma spremenijo svoje vedenje.

Za začetek so raziskovalci nevrone povezali z računalnikom

»Od črvov do muh in ljudi, nevroni so izhodišče za splošno inteligenco,« pravi prvi avtor Brett Kagan, glavni znanstveni vodja v podjetju Cortical Labs v Melbournu v Avstraliji. »Vprašanje je bilo, ali lahko z nevroni delujemo tako, da izkoristimo to prirojeno inteligenco.«

Za začetek so raziskovalci nevrone povezali z računalnikom tako, da so nevroni prejemali povratne informacije o tem, ali njihov lopar v igri udarja žogico. Aktivnost nevronov in njihove odzive na te povratne informacije so spremljali z električnimi sondami, ki so beležile konice na mreži.

Tem močnejše so bile točke, čim bolj je nevron premikal svoj lopar in zadel žogico. Ko so nevroni zgrešili, je njihov način igranja kritično ocenil program, ki ga je izdelalo podjetje Cortical Labs. To je pokazalo, da lahko nevroni v realnem času ciljno usmerjeno prilagajajo dejavnost spreminjajočemu se okolju.

Pong je ena prvih iger uporabljenih pri strojnem učenju

»Igro Pong smo izbrali zaradi njene preprostosti in domačnosti, hkrati pa je bila to ena prvih iger, uporabljenih pri strojnem učenju, zato smo želeli to priznati,« pravi Kagan, ki je pri projektu sodeloval s sodelavci iz desetih drugih institucij.

»Na celice je bil apliciran nepredvidljiv dražljaj, sistem kot celota pa je reorganiziral svojo dejavnost, da bi bolje igral igro in čim bolj zmanjšal naključni odziv,« pravi Kagan. »Lahko si tudi mislimo, da samo igranje igre, udarjanje po žogici in pridobivanje predvidljivih dražljajev že po naravi ustvarja bolj predvidljiva okolja.«

Teorija tega učenja temelji na načelu proste energije. Preprosto povedano, možgani se prilagodijo okolju tako, da spremenijo svoj pogled na svet ali svoja dejanja, da se bolje prilagodijo svetu okoli sebe.

To ni bila edina igra na preizkušnji

Pong ni bila edina igra, ki jo je raziskovalna skupina preizkusila. »Saj veste, ko se sesuje brskalnik Google Chrome in se pojavi tisti dinozaver, ki ga lahko prisiliš, da skače čez ovire. To smo naredili in videli nekaj lepih predhodnih rezultatov, vendar nas čaka še veliko dela pri gradnji novih okolij za posebne namene,« pravi Kagan.

Prihodnje usmeritve tega dela so možne pri modeliranju bolezni, odkrivanju zdravil in širjenju trenutnega razumevanja delovanja možganov in nastanka inteligence.

»To je začetek nove meje v razumevanju inteligence,« pravi Kagan. »Dotika se temeljnih vidikov ne le tega, kaj pomeni biti človek, ampak tudi tega, kaj pomeni biti živ in inteligenten, obdelovati informacije in biti čuteč v nenehno spreminjajočem se, dinamičnem svetu.«

Tilen Kemperle

Novinar