Aškenazi judi: DNK iz Nemčije priča o nastanku Aškenazi judov

Foto: yoglimogli iz iStock

Nova odkritja na področju genetske zgodovine pripovedujejo o začetkih Aškenazi judov. Gre za judovsko etnično skupino, ki je druga največja takoj za sefardskimi judi. Njihove korenine segajo vse do zgodnjega srednjega veka, ko so bivali na območju današnje Nemčije. Njihovo poimenovanje v prevodu iz hebrejščine pomeni »nemški judje«. Kaj vemo o aškenazi judih in kaj smo izvedeli na novo?

Potek raziskave in njeni rezultati

Raziskovalci so analizirali genetski material pridobljen iz zob, ki so jih našli na judovskem pokopališču iz 14. stoletja. Zbrali so DNK 33-ih različnih Aškenazijev iz srednjeveškega mesta Erfurt.

Ugotovili so, da lahko na podlagi njihovega dednega zapisa takratne judovske prebivalce delimo v dve skupini. Ena je imela več podobnosti z evropskim prebivalstvom, druga pa bližnje vzhodnim. Poleg tega so opravili tudi primerjavo z DNK-jem današnjih Aškenazijev in presenečeno ugotovili, da so bili njihovi srednjeveški predniki izpred 600 let veliko bolj genetsko raznoliki. Tako so si bili bolj različni prebivalci enega mesta, kot so si danes ameriški in izraelski Aškenaziji.

The Jewish Cemetery in Lesko, Poland
Foto: Wirestock iz iStock

Zaznali pa so tudi elemente, ki jih povezujejo s srednjeveškimi predniki. Pri osmih posameznikih so našli genetske mutacije, ki povzročajo bolezni, ki so še danes pogoste med Aškenaziji.

Eden izmed avtorjev raziskave iz Harvarda, David Reich, poudarja tudi pomembnost doprinosa informacij o samem začetku etnične skupine. Dejstvo, da so si bili med seboj izrazito genetsko različni lahko povežemo še s tem, da je imela v začetku tretjina populacije isto prednico. Takratna izvorna judovska skupnost je bila majhna in se je razvila pred 14. stoletjem.   

Jerusalem, Israel - June 16, 2019: A picture of two Jewish men walking next to the Old City walls (Jerusalem).
Foto: brunocoelhopt iz iStock

Zakaj je raziskava Aškenazijev pomembna?

Raziskava ni velikega pomena zgolj zaradi arheoloških ugotovitev in novega znanja, temveč tudi zaradi svoje uspešnosti pri pridobivanju raziskovalnega materiala. Zakoni judovske religije namreč ne dovoljujejo izkopa mrtvih, s tem pa je željnim arheologom onemogočeno njihovo »lopatkanje«, kot ga ljudje radi imenujejo.

Reich je še dodal, da so bili v Evropi judje verska manjšina, ki je bila »družbeno segregirana in je doživljala periodično preganjanje. Naše delo nam podaja neposreden uvid v strukturo naše skupnosti.« Trdi, da so postavili temelje za nadaljnje genetske raziskave o svoji skupnosti.

VIRScience Daily
Prejšnji članekOcena filma: Po soncu (Aftersun)
Naslednji članekV Indiji bananini odpadki postanejo vložki

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.