Hišni ljubljenčki – mravlje?

Med hišne ljubljenčke že dolgo ne sodita le pes in mačka, saj si mnogi zaželijo precej bolj eksotičnih vrst. Papige, kuščarji, kače in, ja, celo mravlje. In to ne tiste, ki si jih s sprehoda po gozdu zanesel v stanovanje, ampak celotno mravljišče, ujeto v eleganten formikarij – terarij za mravlje.

V naravi imajo mravlje pomembno biološko vlogo in predstavljajo med 15 in 20 odstotkov vse kopenske biomase živali. Poznamo okrog 800 vrst in vsem je skupno življenje v kolonijah, ki jih tvorijo različne kaste, in delitev dela. Ravno njihovo zanimivo socialno življenje in dokaj zapleten življenjski cikel sta glavna razloga, da se ljudje odločijo za gojenje mravelj.

Med najzanimivejšimi procesi, ki jih lahko opazuješ v domačem mravljišču, so gradnja novih rovov v mravljišču, izleganje jajčec in celoten življenjski cikel, nabiranje in skladiščenje semen, napadanje drugih žuželk in skrb delavk za matico. Kolonijo mravelj namreč poleg matice sestavljajo še delavke različnih velikosti in v nekaterih primerih še vojaki.

Mravlje napadajo muho

Če se ti hobi zdi zanimiv, si za začetek lahko ogledaš kanal AntsCanada, kjer najdeš zanimive posnetke o različnih vrstah mravelj in praktične napotke za njihovo gojenje. Kanal ima dobre štiri milijone naročnikov in vsebuje več kot 500 video posnetkov.

 

Hobi, popularen predvsem med mladimi, je lahko cenovno zelo dostopen, saj po nakupu oziroma izdelavi formikarija ni večjih stroškov. Na spletu je ponudba formikarijev velika, a treba je paziti, saj so mnogi izmed njih zasnovani kot poučna igrača, za življenje mravelj pa žal ne preveč primerni. Tudi mravlje se najpogosteje naroči kar prek spleta, kar pomeni, da jih žive dobiš po pošti, v manjši epruveti. Pri tem stane začetna kolonija mravelj (matica in nekaj delavk) med 10 in 20 evrov za vrste, ki so primerne za začetnike (na primer Messor barbarus), pri nekaterih zahtevnejših vrstah pa je že cena matice višja od 160 evrov (Iridomyrmex purpureus).

V zadnjem času hobi pridobiva vse večjo pozornost znanstvenikov, ki v svojih raziskavah potrebujejo žive mravlje, a pogosto nimajo veliko izkušenj in znanja, kako vzdrževati njihove kolonije. Nekatere vrste mravelj so namreč zelo zahtevne in njihovo gojenje je vse prej kot enostavno. Gojitelji mravelj pa so večinoma navdušeni nad sodelovanjem z znanstveniki, saj s tem njihova predanost nenavadnemu hobiju pridobi dodatno vrednost.

Prejšnji članek5 nasvetov, kako prihraniti v prazničnem decembru
Naslednji članekHuawei želi spodbuditi zdrav način življenja in gibanje z novim največjim zdravstvenim središčem

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.