Lažna banana rešuje svetovno lakoto

Zaradi podnebnih sprememb suše in deževja postajajo bolj kaotična in intenzivna. Škoda v kmetijstvu postaja vse večja in afriške države čaka le še hujša lakota, če ničesar ne spremenimo. WHO izračuni kažejo, da gre 150 000 smrti na leto pripisati podnebnim spremembam, v prihodnosti pa bo ta številka le še naraščala.

Poznamo okoli 391 000 vrst rastlin, vendar tretjina vseh kalorij, ki jih dobimo, prihaja iz treh: pšenice, ječmena in koruze. Žita so znana po svoji občutljivosti na vreme, paziti pa moramo tudi na čas setve in žetve. Vse to ne velja za posebno vrsto palmovca enset, ki rešuje etiopske domačine pred lakoto, lahko pa bi celo Afriko.

drevo

Lažna banana

Ensete ventricosum je vrsta palmovca, soroden bananovim palmam, le da nima užitnih plodov. Zaradi tega nosi tudi ime lažna banana. Vendar si s pravilno pripravo Etiopijci iz njega naredijo kruh ali kašo.

Njegova največja prednost je, da se požvižga na čas. Posadimo ga lahko kadarkoli in obiramo prav tako. Počaka, bi se reklo. Če nisi s kmetije, se ti to dejstvo ne zdi nič posebnega, a vedeti je treba, da je pri dobrem kmetovanju tajming vse. Če žito posejemo prezgodaj, ga lahko zadane zmrzal, če ga prepozno, ne bo imelo časa dozoreti. Če ne žanjemo pravočasno, začno pridelki propadati, napadejo jih živali ali toče, ki so pogostejše ob koncu poletja. A to še ni vse: ob izredno dobri letini kmet ne ve, kam s pridelkom. Če ga shrani, reskira, da mu propade, če ga proda, bo prodajal po zelo nizki ceni.

Drevesa
Nasad dreves enset (vir: BBC)

Vse te težave se enseta ne tičejo. Domačini podrejo nekaj dreves, ko jih potrebujejo. In ničesar se ne zavrže. Listje se porabi za kurjavo ali kot hrano za živino, korenine in deblo pa se zmelje, fermentira in pripravi v kašo ali kruh.

Trenutno je Ensete ventricosum načrtno gojen le v enem delu Etiopije, a hrani okoli 20 milijonov ljudi.

Govedo je listje.
Pri tem drevesu se nič ne zavrže (vir: kew.org)

Čarobno drevo

Raziskava, ki jo je opravil dr James Borrell iz Kraljevih botaničnih vrtov v Kewu, kaže, da bi lahko lažna banana nahranila doddatnih 100 milijonov ljudi. To so dokazali z agrikulturnimi matematičnimi modeli, ki so v izračun vzeli območja Etiopije, Ruande, Kenije in Ugande. Ker ima veliko toleranco na vreme, bi lahko uspeval po celi Afriki in drugih krajih na podobni geografski širini.

Raziskovalci Ensete ventricosum kličejo kar čudežna rastlina, saj ima potencial, da milijone reši posledic podnebnih sprememb. Kljub temu, da z njega ne padajo banane.

Prejšnji članekGostilna Kozel je domačnost, daleč proč od doma
Naslednji članekFB in IG zapuščata EU?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.