Marsovski rover Curiosity je naletel na velike količine poldragega kamna opala. Najdišče se nahaja v marsovskem posušenem jezeru Gale.
Od svojega prihoda na Mars leta 2012 Curiosity raziskuje območje imenovano Gale crater. Gre za starodavno izsušeno jezero, za katerega upamo, da še hrani dokaze o obstoju življenja na Marsu. Že pred časom je Curiosity v izsušenih tleh našel nekaj zanimivega: lomne haloje. V geologiji se izraz lomni halo nanaša na pojav, ki ga lahko opazujemo okoli mineralov v kamninah. Lomni halo se pojavi kot krogla ali obroč različnih barv, ki obdaja mineral v kamnini. Mineral, ki so ga obdajali, je bil opal.
V zadnjih mesecih pa se je izkazalo, da je opala veliko več, kot smo domnevali na začetku. Poleg tega, da je to ogromen planetarni »flex« za Mars, kot radi pišejo v tujih novicah, ima najdba veliko znanstvenih implikacij. Postavlja nova vprašanja o življenju na Marsu in pravilnosti naših teorij, hkrati pa bodo opal lahko koristile prihodnje odprave na rdeči planet.
Nove hipoteze o življenju na Marsu
Opal nastane med raztapljanjem silicijevega dioksida v vodi. Tako je najdba še eden v vrsti dokazov, da je Mars nekoč imel vodo. A to ni vse. Znanstveniki verjamejo, da opali predstavljajo možnost marsovskega podzemnega življenja. Kot je povedal vodja raziskave Travis Gabriel so po vsej verjetnosti lomni haloji in minerali v kraterju Gale nastali dolgo po tem, ko je Mars izgubil vodo – vsaj tisto na površju. Življe pa bi se lahko ohranilo v podzemlju, kjer bi bilo zaščiteno pred sevanjem in nizkimi temperaturami (marsovsko povprečje je -62 °C), hkrati pa bi bilo tam tudi dovolj vode.
Opal bo pomagal prihodnjim odpravam
Opali v sebi nosijo nezanemarljivo količino vode. Z eksperimenti so znanstveniki dokazali, da bi lahko iz kvadratnega metra tal, bogatih z opalom, dobili dobre 4 litre vode (1,5 gallon). Postopek bi bil poceni in Gale se razteza preko slabih 500 kvadratnih kilometrov. Prihodnje odprave bi lahko pridobivale vodo naravnost iz marsovskih tal.
Novinar
