Nekaj ur po smrti nekatere celice v človeških možganih še vedno delujejo. Nekatere celice pa celo povečajo svojo aktivnost in rastejo do ogromnih razsežnosti, kažejo nove raziskave z Univerze v Illinoisu v Chicagu.
V nedavno objavljeni študiji v reviji Scientific Reports so raziskovalci UIC večkrat analizirali izražanje genov v svežem možganskem tkivu, ki so ga zbrali med rutinsko operacijo možganov, da bi simulirali interval po smrt. Ugotovili so, da se izražanje genov v nekaterih celicah dejansko poveča po smrti.
Ti zombi geni so bili značilni za eno vrsto celic: vnetne celice, imenovane glijske celice. Raziskovalci so ugotovili, da glijske celice mnogo ur po smrti rastejo in rastejo.
»Da se glijske celice po smrti povečajo ni zelo presenetljivo, ker so vnetne in je njihova naloga očistiti stvari po poškodbah možganov, kot sta pomanjkanje kisika ali možganska kap,« je dejal dr. Jeffrey Loeb, profesor na John S. Garvin in vodja nevrologije in rehabilitacije na Medicinski fakulteti UIC ter avtor prispevka.
»Večina študij predpostavlja, da se vse v možganih ustavi, ko srce preneha utripati, vendar temu ni tako,« je dejal Loeb. »Naše ugotovitve bodo potrebne za razlago raziskav človeških možganskih tkiv. Teh sprememb do zdaj še nismo kvantificirali.«
Loeb je z ekipo opazil, da se svetovni vzorec izražanja genov v svežem človeškem možganskem tkivu ne ujema z nobenim od objavljenih poročil o posmrtni ekspresiji možganskih genov pri ljudeh brez nevroloških motenj ali pri ljudeh s široko paleto nevroloških motenj.
Eksperiment
»Odločili smo se za simulacijski eksperiment smrti, tako da smo v velikem bloku nedavno zbranih možganskih tkiv preučili izražanje vseh človeških genov v časovnih točkah od 0 do 24 ur,« je dejal Loeb.
Ugotovili so, da je približno 80 odstokov analiziranih genov ostalo razmeroma stabilnih 24 ur. Ti so vključevali gene, ki jih pogosto imenujemo gospodinjski geni, ki zagotavljajo osnovne celične funkcije in se pogosto uporabljajo v raziskovalnih študijah za prikaz kakovosti tkiva. Druga skupina genov, za katero je znano, da je prisotna v nevronih in da je zapletena v človeško možgansko aktivnost, kot so spomin, razmišljanje in napadi, se je v urah po smrti hitro razgradila. Ti geni so pomembni za raziskovalce, ki preučujejo motnje, kot sta shizofrenija in Alzheimerjeva bolezen. Tretja skupina genov – zombi geni – je povečala svojo aktivnost, ko so se nevronski geni zmanjševali.
»Naše ugotovitve ne pomenijo, da bi morali zavreči programe raziskav človeškega tkiva, ampak samo pomeni, da morajo raziskovalci upoštevati te genetske in celične spremembe ter čim bolj zmanjšati interval po smrti,« je dejal Loeb. »Dobra novica iz naših ugotovitev je, da zdaj vemo, kateri geni in tipi celic so stabilni, se razgrajujejo in sčasoma naraščajo, da bi lahko bolje razumeli rezultate posmrtnih študij možganov.«
Novinar
