Neolitske jame blizu Stonehenga so plod človeških rok

Ko so lani v bližini Stonehengea, ki je del svetovne dediščine, odkrili vrsto globokih jam, so jih arheologi navdušeno opisali kot največjo prazgodovinsko strukturo, kar so jih kdaj koli našli v Veliki Britaniji, nekateri kolegi pa so jih zavrnili kot zgolj naravne značilnosti, piše The Guardian.

Znanstveni testi so zdaj dokazali, da so bile te luknjičaste jame, ki so bile poravnane v krog s premerom dveh kilometrov, vsekakor posledica človekovega dela, saj so bile v sveto pokrajino izkopane pred skoraj 4500 leti.

Zdi se, da je bila struktura meja, ki je ljudi vodila do svetega območja, saj se Durrington Walls, eden največjih britanskih spomenikov, nahaja prav v njenem središču. Najdišče se nahaja dobra dva kilometra severovzhodno od Stonehengea na Salisburyjski planini, blizu Amesburyja v Wiltshiru.

Profesor Vincent Gaffney z univerze Bradford, arheolog, ki je vodil ekipo, ki je to odkritje opravila, je dejal, da je znanost dokazala, da gre res za ogromen neolitski spomenik. »Nekatere razprave o odkritju in Stonehengeu so se mi zdele nesmiselne,« je dejal.

Pojavljali so se dvomi

Kmalu po objavi odkritja junija 2020 je eden od dvomljivih arheologov jame označil za kaplje na tleh in dejal, da je povezava s Stonehengeom povsem hipotetična. Drugi je trdil, da so arheologi, ki so si že prej ogledali nekatere jame, domnevali, da gre za naravne vdolbine, in da jim lahko »zaupamo, da bodo prepoznali naravno značilnost, ko jo bodo srečali«.

Argumenti so šokirali Gaffneyja, ki se spominja, da je eden od arheologov predlagal, da bi njegova ekipa morala imeti na kraju samem geologa, ki bi prepoznal naravne značilnosti. Dejansko sta bila po njegovih besedah na voljo dva.

Čeprav se del kroga zaradi sodobnega razvoja ni ohranil, je Gaffney povedal, da je najnovejše terensko delo vključevalo znanstveno analizo devetih jam. »Pregledali smo jih že skoraj polovico in vse so enake. To dejansko pomeni, da gre za eno samo ogromno strukturo. Morda se je razvila iz naravne značilnosti, vendar je nismo odkrili. Gre torej za največjo prazgodovinsko strukturo, najdeno v Veliki Britaniji.«

Vsaka jama je široka približno 10 metrov in globoka 5 metrov, znanost pa podpira teorijo, da so neolitski ljudje, ki so zgradili Stonehenge, izkopali tudi ta spomenik.

20-krat večji od Stonehengea

Doslej neznani podzemni obroč je 20-krat večji od Stonehengea. Dodaja k dokazom, da so zgodnji prebivalci Velike Britanije, predvsem poljedelske skupnosti, razvili način štetja, saj so sledili na stotine korakov, da bi izmerili jame. To daje nov vpogled v kompleksnost monumentalnih struktur v tej pokrajini. Medtem ko je bil Stonehenge postavljen glede na solsticije, je imela meja jam morda kozmološki pomen.

Strokovnjaki za tehnologijo daljinskega zaznavanja, ki lahko išče pod zemljo, so zdaj raziskali starodavne značilnosti pokrajine, ki jih tradicionalna arheologija nikoli ne bi mogla odkriti. Tudi po več tisoč letih lahko natančno določijo, kje so bila tla motena.

Optična stimulirana luminiscenca

Najsodobnejša tehnologija vključuje optično stimulirano luminiscenco (OSL), s katero je mogoče datirati, kdaj je bil sediment nazadnje izpostavljen dnevni svetlobi.

Teste je opravil Dr. Tim Kinnaird s Šole za vede o zemlji in okolju na Univerzi St Andrews: »Ti so nedvomno dokazali, da jame datirajo v obdobje okoli 2400 let pred našim štetjem.«

Govoril je o vznemirljivih ugotovitvah, vključno z »izjemno doslednostjo vseh jeder, identifikacijo več in različnih zapolnitev ter domnevo, da so bile jame zapolnjene v podobnem času«. Podrobno analitično delo v laboratoriju je še dodatno potrdilo, da »to niso bile naravne značilnosti«.

Dodal je: »Potrdilo se je, da so si vse [jame] zelo podobne, kar je fascinantno.« Če bi šlo za naravne značilnosti, kot so vrtače, bi bile različno velike.

Gaffney, ki Stonehenge preučuje že 20 let, je dejal: »Z OSL se je zgodila prava revolucija v tehnologiji datiranja. Sedimente datirate neposredno. Tradicionalno datiranje temelji na tem, da najdemo košček kosti ali oglja in ga nato datiramo. Tla ne datiramo. To naredi metoda OSL.«

Podatki so pokazali, da so jame uporabljali od poznega neolitika do srednje bronaste dobe, potem pa so jih pustili, da se zamulčijo, je dejal. »Torej so se te stvari ohranile tudi po monumentalnih fazah Stonehengea.«

Odkritje je raziskano v dokumentarnem filmu televizije Channel 5 z naslovom Stonehenge: The New Revelations, ki bo v Britaniji predvajan 9. decembra.

Prejšnji članekNapiši starejši oziroma osamljeni osebi Pismo za lepši dan
Naslednji članekOvekovečite praznično vzdušje v Ljubljani!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.