Nova raziskava odkrila znake o sintetičnem izvoru virusa SARS-CoV-2

Oseba v modrih rokavicah dela v laboratoriju
Foto: National Cancer Institute iz Unsplash

20. oktobra 2022 je bila objavljena zanimiva raziskava, katere avtorji poročajo, da obstaja velika verjetnost, da virus SARS-CoV-2 izvira iz nalezljivega klona pripravljenega in vitro (v laboratoriju). Njihova hipoteza temelji na opazovanju genoma virusa, ki se na določenih mestih (predvsem endonukleaznih prepoznavnih mestih) preveč razlikuje od najbližjih sorodnikov in bi bil zato težko posledica evolucije. Mesta poleg tega vsebujejo »sintetične« značilnosti. Raziskava zaenkrat še čaka na oceno stroke.

Pandemija covida-19 bo še dolgo aktualna v raziskavah

Pandemija covida-19 je svet za več mesecev postavila pred hudo preizkušnjo in še danes povzroča težave. Znanstveniki zato skušajo pojasniti izvor virusa, kar bi jim lahko pomagalo pri pripravi učinkovitejših ukrepov in preprečevanju pandemij v prihodnosti. Trenutno obstajata dve pomembnejši hipotezi o njegovem izvoru. Prva trdi, da je virus naravnega izvora in se je prenesel z živali na ljudi na tržnici Huanan. Podpirajo jo podatki zgodnjega izbruha bolezni, ki kažejo, da je bila tržnica zgodnji epicenter pandemije. Druga hipoteza pravi, da virus izhaja iz wuhanskega laboratorija, kjer so potekale raziskave koronavirusov.

Avtorji raziskave, Valentin Bruttel, Alex Washburne in Antonius VanDongen, so se osredotočili na posebna mesta v genskem zapisu, tako imenovanih restrikcijskih koncih. Ta namreč povezujejo posamezne krajše fragmente DNK, dolge do 8.000 baznih parov. Pri obdelavi in »lepljenju« posameznih fragmentov ključno vlogo odigrajo restrikcijski encimi, ki delujejo kot molekulske škarje, ki molekulo DNK režejo le ob točno določenih zaporedjih baznih parov. Kadar genom ne vsebuje ustreznih zaporedij na zaželenih mestih v genskem zapisu, jih znanstveniki ustvarijo sami. S tem skrajšajo »naravne« dolžine fragmentov.

V raziskavi so z 214 pogostimi restrikcijskimi encimi razrezali genome 70 različnih koronavirusov (pri tem niso vključili virusa SARS-CoV-2). S tem so dobili pričakovane dolžine posameznih fragmentov. Ko so te kasneje primerjali s fragmenti virusa SARS-CoV-2, so ugotovili, da celo dolžina najdaljšega fragmenta SARS-CoV-2 precej manjša od pričakovane. SARS-CoV-2 poleg tega vsebuje anomalne značilnosti na restrikcijskih mestih dveh pogostih restrikcijskih encimov – BsaI in BsmBI. Oboje bi lahko pripisali posledicam genskega inženirstva.

Raziskave stroka še ni potrdila!

Raziskava zaenkrat še čaka na mnenje stroke in bo najbrž sprožila burne razprave o izvoru virusa. A avtorji menijo, da je njihovo hipotezo mogoče tudi testirati. Če nobena izmed podatkovnih zbirk koronavirusov ne vsebuje prednika SARS-CoV-2, ki bi obstajal v laboratoriju, bi ga bilo potrebno iskati v naravi. Morebitno odkritje pa bi lahko ovrglo hipotezo, ki so jo postavili avtorji raziskave.

VIRbioRxiv
Prejšnji članekKonec deljenja gesel na Netflixu – tudi pri nas?
Naslednji članekOdličen dosežek za Triglavski narodni park

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.