Pred kratkim je bil v znanstveni reviji Journal of the American Medical Association Network Open objavljen članek, ki je primerjal 26 opravljenih raziskav (iz Avstralije, ZDA in VB) na temo vpliva glasbe na razpoloženje in kvaliteto življenja. Testiranih je bilo 779 posameznikov, ki so bili na različne načine izpostavljeni glasbi. Sedem raziskav je vključevalo glasbeno terapijo, 10 se jih je osredotočalo na vplive, ki jih povzroča poslušanje glasbe, 8 jih je preučevalo petje in ena se je osredotočala na vplive gospel glasbe.
Vsem so bili skupni rezultati, ki so dokazovali povezavo med glasbo in dvigom razpoloženja ter izboljšano kvaliteto življenja. Znanstveniki so tako potrdili mit, ki ga je slišal ali izrekel že vsak od nas. Kolikokrat si na žalosten dan poslušal Adele pod tušem in si predstavljal svoje življenje kot glavni lik coming-of-age filma ali vrtel Queen-e preden si šel na zabavo, da bi se spravil v »party mood«.
Ni pomembno, kako točno smo izpostavljeni glasbi – s petjem, igranje ali zgolj s poslušanjem – v vsakem primeru ima na nas blagodejne učinke. Apelira na naše notranje stanje, počutje ali čustva in nam da občutek, da smo razumljeni. Nevrolog Oliver Sacks je rekel, da nas »zadane v srce, brez potrebe kakršnegakoli medija«.
Nekateri strokovnjaki celo poudarjajo, da so rezultati vpliva glasbe podobni pozitivnim vplivom na duševno zdravje, ki jih doživljamo ob telesni aktivnosti in izgubi teže. To pomeni, da se morda za boljši dan ni nujno odpraviti v fitnes, ampak lahko ostaneš na kavču in poslušaš nov album tvojega najljubšega benda. Seveda stvar ni tako preprosta in trivialna, a glasba ima velik vpliv na naša življenja in tega ne moremo zanikati. Če pogledamo v zgodovino, najdemo veliko primerov, ki nam ponazarjajo prisotnost glasbe v vsakdanjem življenju starih civilizacij. Kako sta glasba in petje spremljala vesele trenutke kot so poroke, vsakodnevna slavja in praznike, kot tudi žalostne dogodke, na primer pogrebe. Danes so postale svetovno popularne v »new age« gibanjih in praksah himalajske pojoče posode, ki spremljajo meditacijo in naj bi imele zdravilne energetske učinke. Si jim že kdaj prisluhnil?
V prihodnje so potrebne dodatne raziskave, ki bi nam pokazale, kako uporabljati glasbo v zdravstvene oziroma terapevtske namene. V kakšnih dozah in na kakšen način bi jo uporabljali v specifičnih kliničnih ali javnih zdravstvenih sferah. Ne smemo pozabiti namreč na subjektivno izkušanje glasbe in dejstvo, da posamezniki drugače reagirajo ob drugačnih žanrih glasbe.
Konec koncev je še Plato rekel:
»Glasba daje dušo vesolju, krila umu, let domišljiji in življenju – vse.«
Novinar
