Odkritje tekoče vode na Marsu

Raziskovalci so našli dokaze o obstoječi tekoči vodi na Marsu. Jezero leži pod južno polarno ledeno kapo planeta in je široko približno 20 km. Prejšnje raziskave so odkrile možne znake občasne tekoče vode, ki teče po površini Marsa, vendar je to prvi znak obstojnega vodnega vira na planetu!

Jezerska dna, kot jih je raziskal Nasin rover Curiosity, kažejo, da je bila voda v preteklosti prisotna na površju Marsa. Vendar se je podnebje na planetu zaradi tanke atmosfere ohladilo, večina vode pa je ostala zaprta v ledu.

Rezultat je vznemirljiv, saj so znanstveniki že dolgo iskali znake tekoče vode na Marsu, vendar so bili dokazi vedno prazni in dvomljivi. Odkritje je bilo možno z uporabo Marsisa, radarskega instrumenta na orbiterju Mars Express Evropske vesoljske agencije (Esa).

jezero
Jezero se skriva pod plastjo ledu na južnem polu.

Jezero 1,5 km pod površjem

»Verjetno ni zelo veliko jezero,« je dejal prof. Roberto Orosei z italijanskega nacionalnega inštituta za astrofiziko, ki je vodil študijo. Marsis ni mogel ugotoviti, kako globoka je voda, vendar raziskovalna skupina ocenjuje, da je globine najmanj en meter.

»To se opredeljuje kot vodno telo. Je jezero, ne nekakšna talina, ki zapolnjuje nekaj prostora med skalo in ledom, kot se dogaja na nekaterih ledenikih na Zemlji,« je dodal prof. Orosei.

Radarski instrumenti, kot je Marsis, preiskujejo površino in neposredno podzemno površino planeta tako, da pošljejo signal in preučijo, kaj se vrne nazaj. Neprekinjena bela črta na vrhu rezultatov radarja pomeni začetek južno polarnega slojevitega nahajališča; nakopičenost vodnega ledu in prahu. Pod tem so raziskovalci opazili nekaj nenavadnega 1,5 km pod ledom.

»V svetlo modri barvi lahko vidite, kje so odsevi od dna močnejši od odboja na površini. To je nekaj, kar je pravi znak prisotnosti vode,« pravi prof. Orosei.

Kaj to pomeni za življenje?

Nič dokončnega. Pa vendar. Dr. Manish Patel z Odprte univerze je pojasnil: »Že zdavnaj smo vedeli, da je površje Marsa negostoljubno za življenje, kakršno poznamo, zato iskanje življenja na Marsu zdaj poteka v podzemlju.

»Tam dobimo zadostno zaščito pred škodljivimi sevanji, tlak in temperatura pa se dvigneta na ugodnejšo raven. Najpomembneje pa je, da to omogoča tekočo vodo, ključno za življenje.«

To načelo sledenja vodi je ključno za astrobiologijo – preučevanje potencialnega življenja zunaj Zemlje. Ugotovitve kažejo, da je voda prisotna, a ne potrjujejo še nič drugega.

»Nismo bližje dejanskemu zaznavanju življenja,« je dr. Patel povedal za BBC News, »toda to, kar ugotavljamo, je, kam naj pogledamo na Mars. Je kot zemljevid zaklada – razen v tem primeru bo veliko znakov X, ki označujejo potencialna mesta.«

Temperatura vode in kemija bi lahko predstavljali težavo tudi za morebitne marsovske organizme. Da bi v tako hladnih razmerah ostala tekoča (raziskovalna skupina ocenjuje med -10 in -30 Celzija, kjer se sreča z ledom), je v vodi verjetno raztopljenih veliko soli.

»Verjetno je, da je voda izredno hladna, koncentrirana slanica, ki bi bila za življenje precej zahtevna,« je pojasnila dr. Claire Cousins, astrobiologinja z univerze St Andrews v Veliki Britaniji.

Kaj sledi?

Medtem ko obstoj vode ponuja privlačne možnosti za tiste, ki jih zanima možnost preteklega ali sedanjega življenja na Marsu, je treba značilnosti jezera najprej preveriti z nadaljnjimi raziskavami.

»Kar je treba storiti zdaj,« je pojasnil dr. Matt Balme z Odprte univerze, »je, da se meritve ponovijo drugje, da se poiščejo podobni signali in, če je mogoče, preučijo in ponudijo več razlage.«

jezero Vostok
Jezero Vostok, 4 km pod ledom, na Antarktiki.

»Mogoče bi to lahko celo sprožilo ambiciozno novo misijo Marsa, kjer bi se vrtalo v ta pokopan vodni žep – podobno kot to počnejo za podledeniška jezera na Antarktiki na Zemlji,« je dodal.

Znanstveniki so že prej trdili, da v pokopanih globinah antarktičnega jezera Vostok najdejo bakterijsko življenje, toda vrtanje na Marsu bi resnično pomenilo ambiciozen projekt.

»Prihod in pridobitev končnih dokazov, da gre res za jezero, ne bo lahka naloga,« je dejal prof. Orosei. »Tam bo treba upravljati robota, ki bo zmožen vrtati 1,5 km ledu. To bo zagotovo zahtevalo nekaj tehnološkega razvoja, ki trenutno ni na voljo.«

VIRNature
Prejšnji članekOcena filma: Prvič narazen
Naslednji članekČe se odločite za pametno uro Huawei Watch GT 2 Pro v dar še brezžične slušalke

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.