Rover Zhurong našel dokaz o poplavah na Marsu

Rover on Mars surface. Exploration of red planet. Space station expedition. Perseverance. Expedition of Curiosity. Elements of this image furnished by NASA (url:https://www.nasa.gov/sites/default/files/styles/full_width_feature/public/thumbnails/image/pia19808-main_tight_crop-monday.jpg)
Foto: dima_zel iz iStock

Skupina raziskovalcev Kitajske akademije znanosti je v sodelovanju s sodelavci z univerze v Pekingu našla dokaze o večplastnem podtalju v Utopijski kotlini na Marsu. Skupina je preučevala radarske podatke z roverja Zhurong in razkrila, kaj je v tleh pod porečjem Utopia Planitia na Marsu.

Po Marsu potuje rover Zhurong

Kitajska nacionalna vesoljska uprava je maja 2021 na rdečem planetu pristala z roverjem Zhurong. Od takrat se rover potika po porečju Utopia Planitia – udarnem kraterju – in preučuje teren okoli njega ter snov, ki se nahaja pod njim. Rover je prepotoval že več kot 1100 metrov. Opremljen je z radarjem za prodiranje v tla, ki je med premikanjem neprekinjeno streljal v tla in raziskovalcem omogočil izdelavo zemljevida podzemlja v globini od treh do deset metrov. Rover ima tudi napravo, ki lahko v tla pošilja nizkofrekvenčne radijske valove na globini do 100 metrov, čeprav je njena ločljivost precej nižja od radarja.

Mars Rover, robotic space autonomous vehicle on a deserted planet with mountains in background, 3D rendering
Rover po Marsu raziskuje že od maja 2021.
Foto: freestylephoto iz iStock

Kaj se nahaja pod porečjem?

Raziskovalci so ugotovili, da sta pod porečjem vsaj dve plasti materiala, od katerih naj ne bi bila nobena voda. Ena od plasti se je nahajala približno od deset do 30 metrov globoko, druga pa od 30 do 80 metrov globoko.

Niti radar in niti radijski valovi ne morejo razločiti razlike med kamnino in ledom ali lavo. Zato so se raziskovalci zatekli k teorijam, da bi pojasnili plasti pod zemljo. Po njihovem mnenju je verjetno, da je globlja, starejša plast nastala tako, da so se manjše kamnine usedle na večje med poplavo pred približno 3 milijardami let.

Za nastanek, ki so ga odkrili, bi morala biti poplava hitra in imeti dovolj energije, da bi odnesla velike kamnine. Raziskovalci domnevajo, da bi lahko druga plast nastala na podoben način – ob poplavi pred približno 1,6 milijarde let. Opozarjajo, da so predhodne raziskave pokazale, da je bilo v tem obdobju veliko ledenikov. Opozarjajo tudi, da niso našli nobenih dokazov o vulkanski dejavnosti, ki bi lahko povzročila nastanek obeh plasti.

beautiful martian landscape, desert in outer space
Na Marsu je bilo veliko ledenikov.
Foto: dottedhippo iz iStock
VIRPhys.org
Prejšnji članekBo udeležba na paradi ponosa ponudila predsednika?
Naslednji članekŠtudentski tolar z razpisom za subvencionirane jezikovne tečaje

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.