Psihologi z Univerze v Iowi so v novi raziskavi preučevali delovanje golobjih možganov in njihovo podobnost umetni inteligenci. Golobom so za reševanje dali zapletene teste, pri katerih razmišljanje z uporabo logike in sklepanja, ni bilo v pomoč. Namesto tega so si golobi na podlagi poskusov in napak sčasoma lahko zapomnili dovolj scenarijev v testu, da so dosegli skoraj 70-odstotno natančnost.
Princip poskusov in napak, ki so jih raziskovalci opazili pri golobih, lahko enačimo z umetno inteligenco, ki za prepoznavanje predmetov in vzorcev uporabljajo isto metodologijo. Seveda pa računalniki zaradi svojega ogromnega pomnilnika daleč presegajo vse, kar si lahko zamislijo golobji možgani.
Golobe testirali s prikazovanjem dražljajev
Ed Wasserman, profesor eksperimentalne psihologije na Oddelku za psihološke in možganske vede na Univerzi v Iowi, je skupaj z ekipo psihologov vsakemu testnemu golobu prikazal dražljaj. Ta se je moral s kljukanjem gumba na desni ali levi odločiti, kateri kategoriji ta dražljaj pripada. Kategorije so vključevale širino črte, kot črte, koncentrične obroče in razdeljene obroče. Pravilen odgovor je prinesel priboljšek, napačen odgovor pa ni prinesel ničesar.
Dražljaji so bili posebni – niso bili podobni drug drugemu in se nikoli niso ponovili. Zato so si golobi, da bi opravili nalogo, morali zapomniti posamezne dražljaje ali območja, kjer se dražljaji pojavijo.
Vsak od štirih poskusnih golobov je na začetku pravilno odgovarjal približno polovico časa. Toda v stotinah testov so svoj rezultat na koncu izboljšali na povprečno 68 %.
Večino živalskih vrst uporablja asociativno učenje – kaj pa umetna inteligenca?
Raziskovalci so poskušali razločiti dve vrsti učenja. Prvo, deklarativno učenje, temelji na uveljavljanju razuma na podlagi niza pravil ali strategij. Drugo, asociativno učenje, pa se osredotoča na prepoznavanje in vzpostavljanje povezav med predmeti ali vzorci. Večino živalskih vrst uporabljajo asociativno učenje, a le nekatera izbrana bitja – med drugim delfini in šimpanzi – naj bi bila sposobna deklarativnega učenja.
Ugotovili so, da tako umetna inteligenca kot golobi uporabljata asociativno učenje, ki ga dojemamo kot togega in nezahtevnega. Vendar pa je ravno razmišljanje na osnovni ravni tisto, ko je golobom omogočilo, da so na koncu uspešno dosegli rezultate. Wasserman vidi paradoks v tem, kako se gleda na asociativno učenje – ljudje s(m)o namreč navdušeni nad umetno inteligenco, ki dela neverjetne stvari z uporabo učnega algoritma, vendar konec koncev deluje podobno kot golobji možgani.
