V jantarju našli najmanjšega dinozavra do sedaj

V popolnosti ohranjena lobanja je bila najdena v kosu 99 milijonov let starega jantarja. Velika verjetnost je, da je lobanja pripadala najmanjšemu najdenemu dinozavru do sedaj. Da si lahko lažje predstavljamo, je glava velikosti našega nohta na palcu. A naj vas velikost ne pretenta, to bitje je bilo plenilec, ki se je najverjetneje hranilo z insekti.

Fosil so poimenovali Oculudentavis

»Ko sem prvič videl ta primerek, me je šokiralo. Nikoli še nisem videl česa takega,« je povedal Jingmai O’Connor, paleontolog na Kitajski akademiji za znanost v Pekingu. »Več kot 100 zob v tako mali čeljusti in izbuljene oči. Na svetu ne obstaja nič, kar bi bilo temu bitju podobno,« je še dodal.

Čeprav si ljudje predstavljamo dinozavre kot ogromne plazilce, je ta najdba dokaz, da so bili dinozavri neverjetno raznolika bitja. Lara Schmitz, sodelavka paleontologa O’Connorja, je za javnost povedala: »Glavno sporočilo, ki smo ga dobili s to najdbo, je, da nam manjka ogromen del ekosistema dinozavrov. Ni veliko stvari, ki jih vemo o teh majhnih bitjih.«

CT glave
Slika skenirane lobanje novega dinozavra

Vez med pticami in dinozavri

»Kar je ujeto v jantar, se ne postara, temveč ostane tako, kot da bi umrlo včeraj. Celotno tkivo ujeto v tem malem prostoru, ki se ga čas ni dotaknil.« Prvi fosil dinozavra ujet v jantar so našli leta 2016, ko ga je paleontolog odkupil na sejmu v Indiji.

Iz fosila bodo poskusili ugotoviti povezavo med ptiči in dinozavri. Poleg povezave med vrstami pa bodo raziskovali tudi evolucijo dinozavrov. S to najdbo znanstvenikom namreč manjka kar veliko primerkov, ki morajo biti še odkriti. Za Oculudentavisa so prepričani, da je živel na majhnem otoku, kjer ponavadi pride do pomanjšanja primerkov.

Lobanja najdena v kosu jantarja

Ker je bila ohranjena le lobanja in nič drugih delov telesa, bodo paleontologi to raziskovali veliko dlje kot bi drugače. Veliko težje bo ugotoviti vse ostale vidike tega primerka, kot so prehrana, premikanje in razmnoževanje. Vseeno pa je to ena največjih najdb v zadnjih letih.

Čeprav lahko v filmu Jurski park vidimo, da so imeli zanimivo idejo o pridobitvi DNK iz jantarjevih fosilov, temu v resnici ni tako. Iz takih primerkov lahko dobijo ogromno informacij, a vseeno so še zelo daleč od ustvarjanja dinozavrov. K sreči.

Urednik portala Student.si

VIRNational Geographic
Prejšnji članekMaterinski dan pri nas in po svetu
Naslednji članekDarila za materinski dan (ki jih lahko pripraviš v izolaciji)

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.