Znanstveniki so ustvarili zarodek, ki je pol človek, pol opica

O kombinaciji opice in človeka poslušamo že več let, opravljenih pa je bilo že ničkoliko poskusov, da bi nekako povezali obe vrsti. Ker si človek in šimpanz delita kar 99 odstotkov genetskega zapisa (DNK), je možnosti veliko. Pred dnevi se je zgodil prvi tak korak, ki nakazuje pot v prihodnost.  Znanstveniki so v zarodke opic vbrizgali človeške zarodne celice. Hibrid človeka in opice je v laboratoriju preživel le dvajset dni.

Preko takih zarodkov do odgovorov na vprašanja

Že v preteklosti so znanstveniki poskušali z dodajanjem človeških celic v zarodke ovc in prašičev. Njihov cilj je bil razvoj človeških organov v živalskem telesu, ki bi jih nato uporabili pri transplantacijah. Le redke človeške celice so preživele eksperiment, ki pa je šel počasi v pozabo. In prav uporaba živalskih teles za rast človeških organov je bil cilj mešanja človeških celic z opičjimi. Hibridni zarodki bi lahko znanstvenikom pomagali pri ugotavljanju vpliva zoonoz, staranja in razvoja zarodkov.

Za razliko od poskusov na prašičih in ovcah, ki ljudem niso blizu, pa je opica nekaj popolnoma drugega. Tega se zaveda tudi glavni avtor študije Juan Carlos Izpisua Belmonte, ki je tudi profesor na biološkem inštitutu v La Jolli, Kalifornija. »Evolucijska razdalja med ljudmi in opicami je veliko manjša kot med ljudmi in prašiči,« je pojasnil za javnost. Dodal je tudi, da bi lahko nadaljnje raziskave pomagale najti način kako razviti človeške celice in organe v telesih evolucijsko bolj oddaljenih živali.

Združitev človeških zarodnih celic in opičjega zarodka
Združitev človeških zarodnih celic in opičjega zarodka

Etično vprašanje same raziskave

Ta študija in njej podobne bi lahko ponudile nov pogled v človeško biologijo, ki bi jo drugače razumeli le s poskusi na ljudeh. Vsekakor pa vzgajanje človeško-živalskih bitij sproža nova etična vprašanja. Najbolj pomembno je vsekakor: »Kako dolgo pustiti tak zarodek, da se razvija?« Tako vzporedno s samo študijo in raziskovanjem, nastaja tudi poročilo o etičnosti tega početja, kjer zapisujejo prednosti in slabosti poskusov.

Kimera, kot je poimenovano bitje, ki ima v sebi DNK dveh različnih vrst, je že dolga leta cilj znanstvenikov. V ZDA je bil leta 2016 predlagan zakon, ki bi prepovedal stvaritev človeško-živalskega bitja, a je ostalo le pri predlogu. Še vedno pa je v ZDA, kot tudi v Evropi, zelo jasna meja med živaljo in človekom.

Urednik portala Student.si

Prejšnji članekPiranska občina nadaljuje urejanje pešpoti do Fiese
Naslednji članekPrva slovenska pražarna vrhunskih kav

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.