Katere vrste piva poznamo?

a lot of beer on bar table
Foto: WinzenT iz iStock

Klasifikacija piv je izjemno težka naloga, saj vsaka vrsta nima točno določenih mej, ali pa so te zabrisane. Tako lahko v osnovi pivo delimo na piva spodnjega in zgornjega vrenja. Pivo je sestavljeno iz vode, slada, hmelja in kvasa. Vsaka pivovarna pa ima še nekaj skrivnih sestavin in različnih verzij varjenja, ki vsakemu pivu dajejo poseben značaj.

LAGER – ležak

Najbolj poznana in najbolj razširjena skupina piv, saj podjetja z množično proizvodnjo proizvajajo vsaj eno vrsto lagerja. Slovensko ime »ležak« je vzeto iz nemškega pomena besede lager, ki pomeni shramba. Temu primerno pa je tudi varjenje lagerjev. Vari se jih s kvasovkami, ki fermentirajo pri nižjih temperaturah (10°C in manj) in pri dnu fermentacijske posode. Da pa je okus še boljši, se priporoča shramba piva v hladnem prostoru, kjer bo pivo odležalo nekaj časa. Sam okus je odvisen od stila.

Svetli lager

Najbolj obširna skupina, ki zajema vsako vrsto lagerjev (ameriški, japonski ali evropejski).

Temni Lager

Še preden so pivovarne lahko varile svetle lagerje, so obstajali le temni, ki so se obdržali še do danes. Zelo amatersko bi jim lahko rekli le temno pivo.

Pilsner

Ime je dobilo po izvornem mestu Plzen in kmalu postalo slavno po vsej Evropi. Takrat iz lokalnih sestavin, zdaj pa razširjeno povsod.

Bock

Močan, temen lager nemškega izvora. Obstaja veliko podvrst, ki so postale že tako pomembne, da jih lahko uvrščamo v svoj razred. To so Doppelbock, Eisbock in Maibock.

ALE

Z večtisočletno zgodovino so piva v skupini ALE močno prisotna v zgodovini ljudstev. Varjena so z uporabo kvasovk, ki fermentirajo pri višjih temperaturah (15°C in več) in pri vrhu fermentacijske posode, kar pomeni tudi hitrejši proces fermentacije. Po nekaj letih zatišja so se predvsem v tem stoletju vrnili z velikim valom novih kraft pivovarn. Temu primerna je tudi težavnost kvalifikacije, saj se je po stilu angleških pivnic tudi po svetu razširil trend raznolikosti. Vsaka pivovarna ima svoj stil. Okus je odvisen od stila.

Rjavi ALE

Nastali so kot bolj sladka verzija blažjih alov v Angliji. To pa pomeni težko kvalifikacijo, saj ima vsaka pivnica na Otoku svojo vrsto piva.

Pale ALE – IPA

Pale ale in njegov predhodnik IPA sta najbolj poznani ALE vrsti piv. Z visoko vsebnostjo hmelja pride visoka stopnja alkohola in grenkobe.

Močni ALE

Poznan tudi kot ječmenovo vino. Pri varjenju se ne uporablja hmelja in ima visoko vsebnost alkohola.

Belgijski ALE

Sem se uvrščajo piva s karakteristikami belgijskih piv. Barva piv sega vse od zlate do temno jantarne in rdeče-rjave. Najbolj znana sta Leffe Blonde in La Trappe Blond.

Pšenično pivo

Nastane z visoko fermentacijo in spada med najbolj osvežilne. Kljub imenu ni narejeno le iz pšenice, temveč tudi iz drugih žit. Najbolj znana sta Erdinger in Paulaner.

Porter

Z uporabo črnega slada je dobljena klasična temnorjava barva. Ime je vrsta dobila po nosačih pristanišč v Londonu. Najbolj znan je London Porter.

Stout

Vrsta temnega piva, ki v sebi skriva več različic. Največkrat z višjim odstotkom alkohola. Najbolj znan je Guinness.

POSEBNA PIVA

Sem spadajo predvsem piva, ki jih težko spravimo v katero izmed ostalih kategorij. To so sadna piva, piva brez glutena, radlerji, rženo pivo, pivo z začimbami in podobno.

Urednik portala Student.si

Prejšnji članekKako glasujem na referendumu za vodo, če me 11. 7. ne bo doma?
Naslednji članekEma Mlakar Debenec: Velike dogodivščine male Lili

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.