Pasti in težave diet

0

Diete so ena najbolj branih in iskanih tem na svetovnem spletu. Njihovo število iz dneva v dan narašča. V glavnem obljubljajo izgubo toliko in toliko kilogramov v tednu ali dveh, če se boste strogo držali predpisanega.

Morda vam celo uspe, da shujšate, a po par mesecih znova ugotovite, da ste na istem ali ste celo pridobili še nekaj kilogramov več. To so pasti diet, ki jih v komercialne namene oglašujejo pogosto z imeni zvezdnikov, da bi pritegnili čim več ljudi. Ključni sta, kot pravijo strokovnjaki, zmernost in postopnost, počasno izgubljanje kilogramov s spremembo načina življenja in prehranjevanja.

Urejena prehrana

Če želimo shujšati, je prvi pogoj urejena prehrana. Prehranski načrt mora biti tak, da se ga lahko držimo, da nismo lačni, telesu zagotovimo vsa potrebna hranila, nimamo občutka odrekanja in da ni škodljiv za zdravje.

Pomembno je, da dosežemo stopnjo, kjer nimamo občutka lakote, jemo le toliko, kolikor potrebujemo in prenehamo biti obsedeni s tem, kaj, kdaj in koliko bomo pojedli.

Le pet odstokov ostane vitkih

Statistika kaže, da samo pet odstotkov ljudi, ki so hujšali po kateri od klasičnih diet, tudi ostane vitkih. Občutek odrekanja in lakote, ki spremlja nizkokalorične shujševalne diete pri določenem odstotku ljudi povzroči odstopanje od nadaljnjih prizadevanj po hujšanju. Tisti, ki z močno voljo res vztrajajo do konca diete, pogosto zaradi občutkov odpovedovanja kasneje nadaljujejo z enakim režimom prehranjevanja kot pred dieto ali celo uživajo več hrane. Tako nastane »jo-jo efekt«, ko se ljudje po izgubi teže znova zatečejo k starim prehranjevalnim navadam. Zato se jim teža ponovno poveča in včasih celo preseže prejšnje število kilogramov.

Človeško telo se prilagaja na pomanjkanje

Če vnos energije presega porabo, vsega ne pokurimo in odvečna energija se shranjuje v telesu, najpogosteje v podkožju. Po domače povedano, se redimo. Takšno razmišljanje je veljalo nekoč in strokovnjaki pravijo, da več ne drži. Potrebno je dodati tudi dejstvo, da se človeško telo prilagaja. Če znižamo kalorični vnos hrane za 500 kalorij dnevno, bo organizem, ki je bil vajen na višji kalorični vnos, občutil primanjkljaj in bo 500 kalorij nadomestil iz maščobnih zalog. Za toliko shujšamo. Po določenem času pa nehamo hujšati, čeprav se še vedno držimo iste diete. V telesu se je namreč vzpostavilo novo ravnovesje med vnosom in porabo kalorij. Tako se nova teža ustali. Z nadaljevanjem diete lahko krivulja telesne teže narašča, čeprav uživamo manj hrane. To je povezano z nagonom po preživetju. Dolgotrajno zmanjšanje energijskega vnosa sili organizem, da se temu prilagodi in v skladu z nagonom po preživetju še zmanjša porabo. Zmanjša jo še niže od novega vnosa kalorij, da nekaj sto kalorij prihrani in jih preusmeri v zaloge. Zato strokovnjaki svetujejo, naj ne preskočimo nobenega obroka. Ko se odrečemo posameznemu obroku, to v organizmu dejansko sproži preplah in zaradi takšne prikrajšanosti se pri prvem naslednjem obroku del hrane spremeni v  čezmerno zalogo.

Zanimive so tudi razlike med Vzhodom in Zahodom

Zahodne diete preštevajo kalorije, glikemični indeks, odstotek vlaknin, analizirajo beljakovine in iščejo snovi, ki bi urejale metabolizem. Vzhodna umetnost prehranjevanja je veliko bolj celostna. Poleg snovi upošteva tudi energijo različnih živil, njihovo medsebojno usklajenost in ustreznost določenih živil za različne tipe posameznikov. Prehranjevanje je povezano z ajurvedo, makrobiotiko in kitajsko tradicionalno medicino.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.