Letos 100 let slovenske atletike in več kot 10 državnih rekordov

Letos slovenska atletika praznuje svojo stoletnico – kot mejnik začetka njenega organiziranega delovanja v Sloveniji so na Atletski zvezi Slovenije izbrali prav leto 1920, ko je bilo po prvi svetovni vojni, 25. in 26. septembra, v Ljubljani organizirano prvo prvenstvo Slovenije v atletiki. Istega leta je bila ustanovljena tudi Športna zveza Ljubljana s tehničnim odsekom za atletiko.

Ob stoletnici atleti v Tivoliju

Slike slovenskih atletov
Fotografije slovenskih atletov bodo do sredine decembra krasile Tivoli. Foto: Peter Kastelic.

V spomin na pomembno obletnico so slovenski atleti v Ljubljani dobili prav posebno mesto. Do 15. decembra bo Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju krasila razstavljena serija fotografij najboljših slovenskih atletov. Razstava nudi prijeten sprehod med vsemi podobami iz vseh obdobij slovenske atletske zgodovine – od najboljših atletov, ki so vrhunec svoje kariere že dosegli in ne tekmujejo več, pa vse do tistih, ki so že in bodo še pisali zgodovino slovenske atletike.

Čeprav slovenski narod ni ravno številčen, so njegovi najboljši atleti naravnost vrhunski. V preteklosti so posegali po olimpijskih medaljah, odličjih na svetovnih in evropskih prvenstvih, glede na današnje stanje pa lahko verjamemo, da nas čaka še več uvrstitev slovenskih atletov na največja atletska tekmovanja, tam pa bodo zagotovo posegali tudi po najvišjih uvrstitvah.

Velikani slovenske atletike? Sprehod po altetski zgodovini.

primož kosmus
Primož Kozmus, dobitnik medalje na olimpijskih igrah.

Za najuspešnejšega slovenskega atleta lahko štejemo kar Primoža Kozmusa, metalca kladiva in prejemnika dveh olimpijskih medalj, ki ja na stopničkah stal tudi na svetovnih in evropskih atletskih prvenstvih. Za njegov najodmevnejši dosežek velja zlato na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu, štiri leta kasneje pa je končal na odličnem drugem mestu.

Na olimpijskih igrah so v preteklosti nastopili tudi Brigita Bukovec (leta 1996) v teku na 100 metrov z ovirami in Britta Bilač (leta 1992 in 1996), ki ima še danes v rokah rekord slovenskega ženskega skoka v višini – okrogla 2 metra.

Britta Bilač
Britta Bilač, rekorderka slovenskega skoka v višino. Foto: Getty images.

Velike rezultate je slovenski atletiki pripomogla tudi Jolanda Čeplak, 800-metrašica, ki se je kasneje sicer izkazala za pozitivno na doping testu, bila pa je prav tako udeleženka olimpijskih iger.

Med največjimi slovenskimi atleti velja omeniti še Gregorja Cankarja, nosilca slovenskega rekorda v skoku v daljino (8,40 m) in Matica Osovnikarja, slovenskega rekorderja v najkrajši atletski disciplini ter prav tako udeleženca olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev. Na največjem športnem dogodku je tekla tudi 200-metrašica Alenka Bikar, ne smemo pa pozabiti še Marije Šestak, finalistke na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, nastopila pa je tudi na OI v Sydneyju.

Številni udeleženci olimpijskih iger v Riu 2016

Poleg omenjenih atletov, ki so svoje atletske kariere že zaključili, velja omeniti še tiste, ki aktivno tekmujejo še danes, njihove fotografije z največjih športnih tekmovanj pa prav tako krasijo park Tivoli.

Na prejšnjih olimpijskih igrah v Riu so Slovenijo zastopali in odlične rezultate dosegali Luka Janežič  v teku na 400 metrov, 800-metraš Žan Rudolf, Robert Renner in Tina Šutej v skoku ob palici, Maja Mihalinec Zidar in Sabina Veit pa v teku na 200 metrov.

Maja Mihalinec
Trenutno najhitrejša slovenka Maja Mihalinec Zidar. Foto: facebook profil Maja Mihalinec.

Maruša Černjul je nastopila v skoku v višino, Martina Ratej v metu kopja, imeli pa smo tudi slovenska predstavnika na maratonu – Danejo Grandovec in Antona Kosmača. Poškodba je nastop žal preprečila odlični Maruši Mišmaš Zrimšek, ki pa je v naslednjih letih, tudi letos, odtekla kar nekaj rekordnih tekov.

Prav tako bo atletska reprezentanca nastopila na naslednjih olimpijskih igrah, ki bodo tokrat prestavljene za leto dni – izpolnjene norme imajo že Maruša Mišmaš Zrimšek, Tina Šutej in Maja Mihalinec Zidar, normi se je izjemno približala  tudi že Neja Filipič v troskoku. Najverjetneje se bodo na največji športni dogodek uspeli uvrstiti še številni drugi slovenski atleti.

Kdo so letošnji državni rekorderji?

Čeprav je bila letos situacija z atletiko zaradi znane situacije sprva nekoliko negotova, so slovenski atleti in atletinje vseeno dobili priložnost, da so na številnih tekmah pokazali svojo pripravljenost in padlo je kar nekaj državnih rekordov – tako v članskih kot tudi v mladinskih kategorijah.

Veliko medijske pozornosti je letos upravičeno dobil Kristjan Čeh, ki je nov državni rekord popravil kar trikrat – nova značka znaša 68,75 metrov – visoko pa se uvršča tudi na svetovnih lestvicah: z dosežkom je postavil tudi evropski mlajše članski rekord.

Maruša Mišmaš Zrimšek je državni rekord popravila v teku na 3000 metrov in v teku na 2000 in 3000 metrov z zaprekami, Tina Šutej pa je izboljšala državni rekord v skoku ob palici. Ta sedaj znaša kar 4,75 metra.

V kategoriji mlajših članic sta državna rekorda popravili Klara Lukan tako v teku na 3000 kot tudi na 5000 metrov in Lia Apostolovski v skoku v višino (1,92 metra).

Poleg teh so bili uspešni tudi mlajši atleti, ki prav tako že pišejo zgodovino slovenske atletike z izjemnimi rezultati. Državni rekorderji so med mladinci letos postali Sandro Jeršin Tomassini, ki je v skoku v višino preskočil kar 222 centimetrov in bil letos vabljen tudi na največjo evropsko atletsko ligo, Diamantno ligo, Matic Ian Guček je popravil državni rekord na 400 metrov z ovirami, Jan Emberšič v metu kladiva.

Vsi ti in še mnogi drugi atleti kažejo, da slovenska atletika ni kar tako – posegajo namreč po najvišjih mestih tudi v evropskem in svetovnem merilu. Pogled nazaj nas tako navdaja s ponosom, pogled naprej pa upravičeno s pričakovanjem še mnogih vrhunskih rezultatov.

Prejšnji članekPreverite pametne ure, brezžične slušalke in napredne prenosnike, s katerimi bo Huawei popestril jesen
Naslednji članekMenjam: Viski za hišo

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.