Največja borba Muhammada Alija: Športniki proti politiki 1.del

Največji boksar vseh časov ni bil le boksar. Tudi leta po smrti je Ali še vedno je ikona športa, vere in obstoja. Od prijateljstva z Malcolm X-om do njegovih borb bo za vedno vpisan v zgodovinske knjige. A bil je dogodek, ki ga je iz boksarja povzdignil v svetovno ikono. Bitka proti politiki in svoji državi.

Konec aprila 1968 je v Vietnamu divjala vojna, v kateri je z vsakim dnem umrlo več tisoč ameriških fantov. Vsak dan so vpoklicali nove fante in jih pošiljali v vojašnice. Tisti, ki so bili proti temu, so zažigali vpoklicne listine. Tisti, ki so se sklicevali na ugovor vesti, so bežali v Kanado. Vseeno pa bi tisti, ki so se sklicevali na ugovor vesti bili vpoklicani v vojsko, a ne kot vojaki. Bili bi zdravniki in pomočniki pri ostalih stvareh. Ali tega ni želel, ker ni hotel podpreti vojne. Tako je šel v bitko z ZDA tako, da se je predstavil kot duhovnik islamske vere, ki mu ne bo treba v vojno.

»Ne bom prepotoval 10 tisoč milj, da bom pomagal pri ubijanju in požiganju drugega naroda za to, da se lahko nadaljuje dominacija belskih gospodarjev.«

Ko je bilo poklicano ime, ki ga je dobil ob rojstvu, ni stopil iz vrste. Starejši vojak ga je povlekel iz vrste mladih fantov in ga odpeljal v pisarno. Vprašal ga je, če razume težo svojih dejanj in Ali mu je preprosto odgovoril, da razume. V vrsti je še enkrat poklical njegovo ime: »Gospod Cassius Clay, stopili boste korak naprej in bili uradno vpoklicani v vrste ameriške vojske.« Ali je zopet zavrnil ukaz in s tem vpoklic v vojno.

Trenutek kasneje je pred vojaškim centrom v Houstonu podal svojo izjavo za javnost.

»S svojo zavestjo muslimanskega vernika in osebnim prepričanjem moram zavrniti vpoklic v vojno in stati močno na mestu. S sprejemom vpoklica ne bi moral ostati zvest svoji veri in prepričanju. Alah bo moj poslednji sodnik, ki bo določil usodo mojega prepričanja in dejanja.«

Isti dan je bila Aliju odvzeta boksarska licenca

Dva meseca kasneje, natančneje 20. junija, je bil Ali poklican pred glavnega sodnika v Houstonu. Porota, ki je bila v celoti bele polti, ga je razglasila za krivega v celih 20 minutah. Sodnik Joe. E. Ingraham ga je obsodil na maksimalnih pet let zapora in mu dodelil še 10 tisoč dolarjev kazni.

»Cenil bi, če lahko to storite zdaj, dodelite mi kazen takoj, brez čakanja in zavlačevanja,« je na sodišču rekel takrat 25-letni Ali.

Izrez iz časopisa

Prepoved boksanja za takrat najbolj perspektivnega boksarja je bila huda kazen. Skupaj z ekipo odvetnikov se je naslednja leta boril, da bi mu spet dovolili boksati.
»Rečeno je bilo, da imam dve možnosti. Iti v zapor ali v vojsko. Rad pa bi rekel, da obstaja tudi tretja možnost in ta možnost je pravica. In če bo pravici zadoščeno, mi ne bo treba ne v zapor ne v vojno.«

V enem izmed pogovorov skupaj z zvezdami športnih lig ZDA. Ob njem Jim Brown in Kareem Abdul-Jabbar
V enem izmed pogovorov skupaj z zvezdami športnih lig ZDA. Ob njem Jim Brown in Kareem Abdul-Jabbar

Svojo boksarsko licenco je dobil nazaj leta 1970, a njegov primer je dobil dramatične razsežnosti. Porota v primeru se je s pet proti tri odločila, da Ali nima možnosti ugovora vesti in mora v zapor. Takrat glavni sodnik Warren Burger je določil sodnika Johna Harlana, da razišče mnenje večine. Ko je skozi raziskovanje prišel do »odkritja«, da je Ali res upravičen do ugovora vesti in da se je sodišče zmotilo v škodo Alija. Po njegovih besedah sodeč so ga ponesreči opisali kot rasista in borca za prevlado črncev. Njegova odkritja naj bi na sodišču naredila velik pomp in tako je bilo še nekaj časa nejasno, kako se bo primer končal. Nato pa so 28. junija 1971 odločili, da ima Muhammad Ali upravičen ugovor vesti.

»Hvala ti Alah. In hvala vrhovnemu sodišču, da je ugotovilo iskrenost vernega nauka, ki sem ga bil deležen,« je povedal Ali v Chicagu, ko je izvedel za razsodbo.

Muhammad Ali je bil eden mnogih, ki mu zaradi ugovora vesti ni bilo treba v vojno. Vseeno pa je njegov primer tisti, ki bo za vedno ostal na vrhu takih zgodb. Nekdo, ki se pretepa za preživetje je nekdo, ki ne želi v bitko, so govorili mnogi. Vsekakor pa je s tem Ali prikazal misli mnogih, ki so bili mnenja, da je vietnamsa vojna brez kakršne koli koristi. Prikazal je njen nesmisel in tako so lahko ljudje videli, kako daleč bi šla država v svojih prepričanjih. Tudi preko svojih ljudi.

Urednik portala Student.si

Prejšnji članekPOZOR! Policisti bodo do konca meseca preverjali kolesarje
Naslednji članekVrsta kače poimenovana po Salazarju Slytherinu

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.