Ali sem robot?!

Prijava v aplikacijo za športanje, izbira termina pri zdravniku ali kupovanje spletnih izdelkov. Si tudi sam velikokrat naletel na zgornji prizor in si sit nenehnega preverjanja, ali si robot? Saj je vendar logično, da nisi. Računalniki in spletne strani te stalno obtožujejo, da si. Izbiranje čudnih sličic ali pa razvozlanje nemogočih besed, kar ti velikokrat niti ne uspe v prvo. Naloge preverjanja postajajo vse težje, kje tiči problem?

Zakaj sploh gre?

Preverjanje, ali si robot, bolj znano po angleški različici CAPTCHA (angl. Completely Automated Public Turing test to tell Computers and Humans Apart) je iznašel ameriški raziskovalec Luis Von Ahn, ko je bil leta 2000 še postdoktorski študent na univerzi Carnegie Mellon. Test je nastal kot odgovor na takrat skorajda nemogoče rešljive probleme podjetja Yahoo. Eden izmed najbolj perečih je bil problem množičnega ustvarjanja programov, s katerimi so si ljudje lastili na milijone elektronskih računov in pošiljali nezaželeno pošto (ang. spamming).

Luis Von Ahn.
Luis Von Ahn je danes znan tudi kot eden izmed so-ustanoviteljev podjetja Duolingo (spletno učenje jezikov).

Dobil je idejo preverjanja, ki bi lahko ločilo med človekom in računalnikom. Revolucionarna zamisel, ki v sebi skriva popoln paradoks. Izdelati test, ki bo primeren za vsakega človeka, ne glede na starost, spol, izobrazbo ali jezik. Od računalnika pričakujemo, da testa ni zmožen opraviti, a ga hkrati mora vrednotiti.

Človekova posebna značilnost – sposobnost branja

Velik napredek se je zgodil, ko so ugotovili, da so ljudje zelo dobri pri optičnem prepoznavanju znakov oz. branju. Če pomislimo, branje nas spremlja skorajda povsod. Napise smo zmožni brati pod različnimi koti, pri različni svetlobi, v raznoraznih slogih in barvah. Še čačke zdravniške pisave nam z nekaj truda uspe razvozlati. Branja se učimo, odkar smo otroci in ne zahteva visoko inteligenčnih sposobnosti.

Hkrati so računalniki pri tem bolj slabi. Programerji testov so računalnikom kodirali pravi odgovor, da so lahko test vrednotili, nato so besedilo popačili, da ga naslednji robot oz. računalnik ni bil zmožen razumeti. Test preverjanja je deloval in omogočil pravo revolucijo. Yahoo ga je uvrstil v svoj del prijavnega postopka (tako kot uporabniško ime in geslo).

Prometni znak.
Ljudje smo zmožni prepoznavanja v najrazličnejših pogojih.

Računalniki vse pametnejši

Hitro se je pokazalo, da so postajali računalniki z dodajanjem vedno novih besed tudi pametnejši. Leta 2005 se je pojavila nova verzija testa (reCaptcha). Uporabljala je 2 besedi, ena je bila generirana (ustvarjena), tako da je računalnik poznal pravilen odgovor, druga pa je bila izbrana iz starih knjig ali pa vplivnih člankov (npr. iz The New York Times). Računalnik ni poznal te druge besede. Testi so se takrat že tako množično uporabljali, da so bili članki, ki so bili pri reviji spisani v enem letu, uporabljeni v štirih dneh.

reCaptcha.
Nova različica preverjanja.

Google je predlagal ponovno izboljšavo programa, ki se je zgodila leta 2009. Računalniki so postajali z vnosom vedno novih besed namreč tako pametni, da so se skorajda naučili brati še tako izjemno zapleten sklop besed. Leta 2014 so izvedli študijo, ki je pokazala, da lahko ljudje pravilno razvozlajo najbolj popačena besedila v 33 %, medtem, ko so imeli roboti oz. računalniki že 99.8 % učinkovitost. Ker je računalnik postal boljši od človeka, je način preverjanja zahteval nove spremembe.

Leta 2014 pride do ponovne nadgradnje sistema v reCaptcha V2. Namesto besedila so bile dodane fotografije, ki so učinkovale istemu namenu. Prepoznavati predmete iz vsakdanjega življenja kot so prometni znaki, hidranti, deli ulic (promet).

Google zemljevidi.
Google je ponovno nadgradnjo sistema uporabil tudi za izboljšanje svoje storitve Google zemljevidov.

Računalnik = človek?

Računalniki so postajali vedno boljši tudi pri prepoznavanju sličic. Najnovejša različica noCaptcha and reCaptcha V3 preverja ali si človek samo na podlagi obnašanja. Obstaja skrivni test v ozadju, ki stalno deluje. Odziva se že na naše premikanje miške (zmoti ga, če je prehitro ali preavtomatizirano), če opazi kaj sumljivega, lahko zahteva dodatno potrditev s prepoznavo besed ali slik.

Dandanes že sama uporaba interneta pomeni stalen nadzor in sledenje. Ni več potrebe po preverjanju, ali si robot, ker preprosto vedo, kdo si. Strašljivo, a hkrati zelo uporabno. Ni še jasno, kdaj bodo računalniki ponovno dosegli stopnjo, ko bodo lahko izigrali tudi tak način preverjanja. Znanstveniki domnevajo, da je le vprašanje časa, kdaj bodo računalniki zmožni vsega, kar je v resnici zmožen človek in ne bo načina ali testa, ki bi lahko zares razločil med robotom in človekom.

Umetna inteligenca.

Prejšnji članekSpoznajte zmagovalce natečaja Huawei Next-Image 2021
Naslednji članekResnični princi na belem konju

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.