Hasta la Vista, Windows

Zbogom, Okna, pravi naslov. No, če sem popolnoma pošten, se Okna še ne poslavljajo, saj tudi nova različica nosi uradno ime Windows Vista, a sem prepričan, da bo med uporabniki obveljal le priimek, torej Vista. Microsoftovi programerji so nadaljevanje uspešne različice XP pacali dolgih pet let, pa še zdaj se zdi, da so popravki zgolj kozmetične narave. Kam so torej vložili ves čas in inženirsko znanje? Pojdimo lepo po vrsti.

Uporabnik ob namestitvi novega operacijskega sistema Vista najprej opazi polepšan in nasploh kozmetično dodelan uporabniški vmesnik, ki bo bržkone večini takoj všeč, preostali pa se ga bodo sčasoma navadili. Sama namestitev je povsem grafična in poteka bolj ali manj gladko (odvisno od eksotične strojne opreme, ki jo morebiti posedujete). Pohvalno je dejstvo, da so samodejne izbire namestitvenega programa zvečine logične in ne begajo oz. zavajajo uporabnika. Dodaten plus si v mojih očeh zasluži tudi možnost spreminjanja velikosti razdelkov (particij) na vgrajenih trdih diskih.

Po prijavi nas pozdravi sveže oblikovano namizje, na katerem nas na desni strani pričaka t. i. side bar, torej nekakšna polprosojna stranska vrstica z za nas bolj ali manj pomembnimi podatki, kot so ura, koledar in drugi manjši dodatki, ki jim pri Microsoftu tudi v slovenščini rečejo kar gadgeti (čudno, da te besede niso slovenili). Med temi gadgeti oziroma uporabnimi programčki lahko izbiramo med kopico rešitev, tudi takih, ki so plod domačega znanja. Delo slovenskih razvijalcev je tako lepo vidno že na prvih dodatkih, ki jih je pripravilo podjetje Gama System in omogočajo od poslušanja domačih radijskih postaj preko spleta ter spremljanja borznih kotacij do nudenja svežih valutnih tečajev. Med standardnimi gadgeti, ki jih lahko izberemo že v samem operacijskem sistemu, pa so beležnica, kalkulator, bralnik RSS-novic in drugi.

Pri Microsoftu Slovenija menijo, da bo Vista radodarna tudi do domačega IKT-sektorja, saj naj bi novi operacijski sistem posredno vplival na dodatno zaposlovanje. Zahvaljujoč Visti naj bi delo tako dobilo več kot tisoč ljudi iz IT-ja. Če se še za trenutek pomudimo doma, vam lahko zaupamo, da slovenska različica Windows Viste izide sredi marca. Z Visto namreč tudi Microsoft končuje izdajanje osnovne angleške različice in naknadno nameščanje jezikovnih paketov. Nova Vista bo tako v celoti slovenska, zato si prodajalci večjo prodajo obetajo šele spomladi ter v drugi polovici leta, po angleški različici, ki je že na voljo, pa naj bi posegli predvsem zanesenjaki in tisti, ki pač morajo imeti zadnjo tehnologijo – tako strojno kot programsko.

Najbolj opevana in tudi opažena novost pa je novi grafični vmesnik Aero (oz. njegov del DMW – Desktop Window Manager). Gre za svojevrsten izris oken odprtih programov na zaslonu. Ker zadeva podpira prosojnost (nastavljivo), lahko hitro in enostavno prevrtimo odprte programe (njihove zaslonske slike se namreč izrisujejo v pomnilnik) ter izberemo tistega, ki nas v določenem trenutku zanima. Podoben pristop je izbran tudi pri vseh izbirah možnosti – ne le programskih oknih, temveč tudi ikonah (te so izjemno lepo renderirane), tako da za Visto res lahko rečemo, da je lepega videza. Vista vztrajno opušča menijske možnosti (no, te lahko ročno vklopimo, pa tudi uporabniški vmesnik Basic bo prav prišel vsem tistim, ki se jim bo takšen grafični preskok zdel prevelik) in na nov način podajanja informacij se je pač treba privaditi. Menije nadomeščajo slike opravil, ki jih želimo izvesti, kar je seveda bistveno bolj intuitiven pristop k opravljanju nalog. Odlično se izkaže tudi modul iskanja, ki želene zadetke lahko išče povsod – npr. imena datoteke na disku, vsebino datotek, zadetke na spletu itd. Skratka, brez pripomb.

Najnovejši računalniki pri domačih uporabnikih ne služijo za tipkanje besedil, temveč za igranje. Zato so ogromno pozornosti v Redmondu namenili tudi igram. Z zanimivo tržno potezo, da bodo novo grafično knjižico DirectX 10 tržili le v Visti in njenih naslednikih, želijo igričarje premamiti k novemu operacijskemu sistemu. A ker je le malo sodobnih grafičnih kartic, ki bi DirectX 10 že podpirale, bo na masovni preskok potrebno še malo počakati. Kljub obilici zanimivih naslovov so inženirji v Visto vseeno vgradili nekaj novih iger, ki jih do sedaj nismo videvali, npr. šah. Škoda pa, da so pri tem (nalašč?) pozabili na možnost omrežnega igranja – nenazadnje bi platforma Vista lahko postala eno veliko igrišče.

Ker je Vista obsežen programski paket, je k njej priloženega veliko bolj ali manj uporabnega programja. Internet Explorer 7 je stalnica, poštarja, imenovanega Outlook Express, je nadomestil Windows Mail, funkcionalne in lepotne prenove pa je bil deležen tudi vsestranski predvajalnik Windows Media Player, ki je že dosegel različico 11. Programov, ki se začnejo z besedo Windows, je še kar nekaj, naj na hitro naštejemo samo nekatere: Calendar, Defender, Media Center, Movie Maker 6 …

Microsoft je konkurenco presegel še na enem področju, kjer mu ostali zlepa ne bodo dorasli. To je področje, namenjeno invalidom in ljudem s posebnimi potrebami. Veliko dela so inženirji opravili na tehnologijah za prepoznavanje govora in pisav. Kljub temu, da zadeve še najbolje delujejo v večjih svetovnih jezikih, pa ne gre opustiti upanja, da bo tudi naš materni jezik kdaj deležen tako prelomnih rešitev – pa tudi če bodo Vistine tehnologije na naše dvorišče preselili domači strokovnjaki.

Miran Varga

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.