Tabu tema: duševno zdravje, 2. del

Hands holding sad face hiding behind happy face, bipolar and depression, mental health, split personality,  mood change,
Foto: ThitareeSarmkasat iz iStock

Tokratni podkast je tako kot prejšnji namenjen tabu temi – duševnemu zdravju. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima približno polovica vseh ljudi po svetu sreča z eno izmed duševnih motenj. Kako je potem lahko to še vedno tabu tema? O stigmi, čustvih in razlogih za pojav duševnih bolezni sva s Katjo razpravljali v prejšnjem podkastu. Če ga še nisi, ga lahko poslušaš tukaj. V današnjem pa podrobneje predstavljava dve najpogostejši duševni motnji – depresijo in aksioznost. Pogovarjali sva se tudi o načinih zdravljenja ter podali nekaj napotkov za prve korake pri iskanju pomoči.

Nisva strokovnjakinji in najina mnenja ne odražajo uredniške politike Revije Študent. Res je samo to, da se radi pogovarjava o tabu temah 🙂
Če potrebuješ pomoč, se obrni na inštitucije pristojne za strokovno pomoč. Poleg svojega osebnega zdravnika se lahko obrneš še na brezplačno posvetovanje:

Vpliv koronavirusa na duševno zdravje

Pred kratkim je v medijih zakrožil podatek, da naj bi se pri petini tistih, ki so preboleli okužbo s koronavirusom v roku 90 dni razvila duševna motnja. Na ta način so strokovnjaki potrdili sum, da koronavirus lahko vpliva na možgane oziroma na naš um. Na duševno stanje pa gotovo vplivajo tudi vsi omejitveni ukrepi. S kakšnimi psihičnimi težavami smo se spopadali Slovenci, bo po opravljeni raziskavi na NIJZ znano v kratkem.

Vpliv na študente

Študentje spadamo v eno izmed bolj ogroženih družbenih skupin glede možnosti za pojav  duševnih bolezni. Študij je namreč obdobje več različnih obremenitev: od obsežnega učenja pa do vseh dejavnosti ob študiju, ko že vlagamo v grajenje kariere in skušamo reševati stanovanjski problem. Ko v ta proces poseže še epidemija, se lahko stopnja obremenitve s študijem poveča, zaradi izpada študentskega dela pa se poveča socialno-ekonomska problematika. O tem na kaj vse in kako sedaj epidemija vpliva na študente sva s Katjo podrobneje razpravljali v prejšnjem podkastu.

Prvi korak: prepoznaj potrebo po pomoči

V podkastu sva s Katjo govorili tudi o poteku in načinih zdravljenja, a pred tem je najbolj pomemben tvoj korak – da prosiš za pomoč. Katja je v podkastu podala dobre primere, kako lahko opaziš, da nekaj ni v redu s teboj. Priznanje samemu sebi je najtežje, a le tako lahko nato narediš korak v pravo smer in prosiš za pomoč. Podrobneje o tem, kako lahko to storiš pa izveš v podkastu.

Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala

Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.

 

Prejšnji članekHuawei z modelom Mate 40 Pro z zavezo za očuvanje okolja
Naslednji članekKatja Jezeršek: »Vsi smo mali ljudje, lahko da beli in črni, ampak vsi kmetje na šahovnici.«

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.