22. Liffe

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se bo v nedeljo končal 22. ljubljanski filmski festival Liffe.

Lahkotni komediji Johna Michaela McDonagha, ki je letošnji uvodni film najbrž tudi zato, ker ima v njem vlogo Katarina Čas, je sledilo še več kot 100 drugih. Paradna sekcija festivala ostajajo Perspektive, iz katerih na koncu žirija izbere tudi dobitnika nagrade vodomec (za najboljši režiserski prvenec ali drugi film). Izpostaviti velja, da se letos z drugimi “novinci” za vodomca bori tudi, z besedami programskega selektorja Simona Popka, “celovit in zrel” slovenski prispevek – prvi celovečerec Nejca Gazvode, pred kratkim v Portorožu večkrat nagrajeni “road” film Izlet.

Ljubitelji filma so lahko tudi letos izbirali med uspešnicami v sekciji Predpremiere. Izpostaviti velja najnovejši film Pedra Almodovarja Koža, v kateri živim, Melanholijo vedno polarizirajočega Larsa von Trierja ter Polnoč v Parizu “stroja za filme” Woodyja Allena, za bolj butične okuse pa so tudi letos poskrbeli filmi iz sekcij Kralji in kraljice, Ekstravaganca ali Panorama svetovnega filma. Ena izmed retrospektiv je posvečena zgodnjim delom Davida Cronenberga, za katerega velja, da snema “grozljivke za intelektualce”; njegove čisto prve filme je menda izjemno težko dobiti za festivale in režiser je za Liffe menda odprl celo svoje arhive.
Člani žirij bodo poleg vodomca za najboljši prvi ali drugi film v sklopu Perspektiv ob koncu festivala podelili tudi nagrado za najboljši kratki film in nagrado fipresci. Svoj najljubši film bo, kot je v navadi, izbralo tudi občinstvo. Lani je nagrado vodomec prejel grški film Podočnik režiserja Jorgosa Lanthimosa.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.