Bivanje v dijaških domovih

V Sloveniji je 39 dijaških domov, od tega je 17 samostojnih, 18 jih je kot del srednje šole, 4 pa delujejo v sklopu zasebnih zavodov.

Prednost bivanja v dijaškem domu je, da dijaku namesto časa za vožnjo ostane več časa za učenje in prosti čas.

 

Dijaški domovi so namenjeni bivanju dijakov

Dijaški domovi so namenjeni tistim dijakom, ki zaradi oddaljenosti od šole začasno bivajo izven domačega okolja. Potreben je status dijaka ali študenta višje strokovne šole in izpolnjevanje pogojev za sprejem. Dijaški domovi za naslednje šolsko leto razpišejo število prostih mest, kar je objavljeno v Razpisu za vpis v srednje šole in dijaške domove, ki ga v drugi polovici januarja izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Informativni dnevi potekajo v februarju, praviloma istočasno kot na srednjih šolah.

Za podaljšanje bivanja v dijaškem domu pa lahko zaprosijo tisti, ki imajo status dijaka in v dijaškem domu že bivajo. Status rednega dijaka velja od 1. 9. do 31. 8., za dijake zaključnih letnikov pa še 30 dni po koncu šolskega leta.

 

Za dijake skrbijo vzgojitelji in svetovalna služba

Sprememba okolja je za dijake sprva sicer lahko težka, vendar je tudi priložnost za osamosvojitev pod budnim očesom strokovnega osebja.

Za dijake v domu skrbijo vzgojitelji, ki jim razložijo pravila doma, pomagajo pri učenju in reševanju drugih težav. Ti so nekakšni drugi oče in mama dijakov. Skrbijo tudi za stik s starši, sodelujejo z razrednikom in se zanimajo za njihov učni uspeh, skrbijo za kvalitetno preživljanje prostega časa, so motivatorji, ki jih spodbujajo, jim pomagajo in svetujejo.

Dijakom je na voljo tudi svetovalna služba, ki jim nudi želene informacije, pomoč in podporo, ko jo potrebuje. Nekateri domovi določijo tudi dežurne dijake, ki dežurajo v vratarnici in pomagajo vzgojiteljem.

 

Življenje v dijaškem domu

Vsak dan je določen čas za učenje in delanje domačih nalog, prosti čas pa lahko dijaki preživijo ob dejavnostih. Organizirana je tudi prehrana. Večina dijaških domov ima zelo veliko samostojnih dejavnosti, kot npr. plesne in družabne dejavnosti, športne dejavnosti, računalniški krožek, tehnični krožek itd.

Dijake lahko obiščejo tudi prijatelji, vendar se morajo najprej javiti na recepciji. V času učnih ur in ponoči obiski niso dovoljeni, razen če se dijaki posebej ne dogovorijo z vzgojiteljem.

Poudariti velja tudi spoznavanje novih prijateljev, kultur, običajev, narečij … V primeru, da se ne ujamete s cimro ali cimrom, se je treba obrniti na svetovalne delavce, ki pomagajo rešiti takšne težave.

 

Kaj pa izpis

Če se želite izpisati iz dijaškega doma, pa je postopek naslednji: dijak se lahko izpiše iz dijaškega doma na podlagi izpisnice, na kateri je obvezen podpis staršev. Pred oddajo se dijak in njegovi starši pogovorijo s svetovalnim delavcem doma. Za izpis velja odpovedni rok, kar pomeni, da se za ta mesec plačajo stroški bivanja (brez hrane) tudi v primeru, da dijak takoj zapusti dijaški dom.

 

Subvencije za bivanje v dijaškem domu

Subvencija za bivanje v dijaškem domu je namenjena staršem, ki imajo v dijaški dom vključenega več kot enega otroka. Pri tem ni nujno, da sta oba otroka v istem dijaškem domu. Višina subvencije je enaka oskrbnini. Subvencija pripada starejšemu otroku oziroma tistemu, ki bo v dijaškem domu bival krajši čas, zato je potrebno poslati vlogo za subvencijo v dijaški dom, v katerem biva ta otrok.

Matej Glažar 

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.