Bolonjski sistem, ki ga še vedno ne razumem!

Beautiful young Asian woman student in casual clothes with backpack holding book and looks serious thinking about  creative idea isolated on yellow background
Foto: Ginanjar Hutomo Bangun iz iStock

Na temo bolonjske prenove je bilo že veliko povedanega in veliko napisanega, toda mnogi še vedno ne razumejo ključnih stvari. Za vse bruce in brucke so prvi dnevi na fakulteti še posebej težki, saj nikogar ne poznajo, predavalnice so jim tuje, prav tako profesorji in vsi ostali. Navsezadnje pa jih skrbi še nov bolonjski študijski sistem, za katerega ni odveč prav nobena dodatna informacija. Bruci, kar korajžno – saj nov sistem prinaša ogromno pozitivnih lastnosti!
Značilnosti bolonjskega sistema
Novosti so tako na vsebinski kot tudi na organizacijski ravni in študentje, ki so že vključeni v prenovljene programe, imajo veliko več samostojnih obveznosti kot pred sprejetjem bolonjskega sistema. Cilj in namen študija je izobraziti diplomante, ki bodo po končanem študiju pripravljeni na delo. Bolonjska prenova temelji predvsem na samostojnem praktičnem delu, seminarskih nalogah in projektih. Dela se večinoma v manjših skupinah.

Glavne značilnosti:
– ECTS (European credit transfer system)
8-urni delavnik (1.500-1.800 ur/leto)
1 študijsko leto predstavlja 60 kreditnih točk letno
1 kreditna točka pomeni 25-30 ur študentovega dela
– MOBILNOST ŠTUDENTOV
možnost spremembe študija na isti stopnji
možen prehod iz ene na drugo študijsko področje, na drugi stopnji
del študija nadaljevati v tujini
celoten študij v tujini
– TRAJANJE ŠTUDIJA
1. stopnja 3 leta
2. stopnja 2 leti
3. stopnja 3 leta
Odzivi študentov na bolonjski sistem so različni …
Ker gre za sprotno delo in s tem tudi sprotno učenje, velikokrat vse skupaj spominja na srednjo šolo. Študent mora biti vsak dan pripravljen, torej lenarjenja ni. V ospredju je študij tekom celega leta, vsakodnevno pa se preverja tudi posameznikova prisotnost. To je študentom še najmanj všeč, saj so se po končani srednji šoli veselili konca opravičenih in neopravičenih ur. Večina misli, da je to način za srednje in osnovne šole, ko je treba otroke in najstnike k učenju na nek način prisiliti in usmerjati. Vsekakor pa to ni način, primeren za odrasle na fakultetah. Toda nekaterim je nov sistem všeč, saj so prisiljeni sproti delati in tako uspehi pridejo kar sami od sebe. Veliko več je tudi kolokvijev, kar je pozitivno, saj je laže opraviti več delnih izpitov, ki zajemajo manjšo količino snovi. Predvsem pa študij traja samo 3 leta in ne več 4, zaradi česar se verjetno noben študent ne pritožuje.

Zakaj bolonjski sistem?
Z vstopom v Evropo in s tem tudi v evropski študijski prostor je bila prenova šolskega sistema nujna. Bolonjski sistem odpira vrata in omogoča študij kjerkoli v Evropi. Prav tako po končanem študiju omogoča kariero in zaposlitev v kateri koli državi EU. Programi so bili vsebinsko zastareli in zato tudi iz tega vidika potrebni temeljite prenove.
Kreditne točke
Sistem kreditnih točk je bil sestavljen predvsem v ta namen, da bi ovrednotil delo študenta oz. ocenil, koliko časa naj bi posameznik namenil neki učni enoti.
ECTS:
– je sistem, ki vrednoti študentove študijske obremenitve;
– je sistem nabiranja in prenosa kreditnih točk (European Credit Transfer System ali Evropski točkovni sistem);
– namen sistema: poenotenje samega študija;
– točke vrednotijo posameznikovo delo (uspešnost študija);
– 1 točka pomeni od 25 do 30 ur dela;
– izpit je vrednoten po ECTS kriterijih – kaj študent zna oz. kaj je pridobil z opravljenim izpitom;
– 1 leto študija predstavlja skupno največ 60 kreditnih točk;
– diplomsko delo obsega največ 30 kreditnih točk;
– praksa, projektna dela, seminarske naloge – vse to mora biti vrednoteno s kreditnimi točkami.
Pomanjkljivosti bolonjske prenove!
Kot povsod so tudi tu luknje v sistemu. Sprva so se na nekaterih fakultetah spopadali s problemom prevelikega števila izpitov po bolonjskih študijskih programih. Dejstvo je, da vsaka novost prinese pozitivnosti in na žalost tudi nekaj pomanjkljivosti, toda fakultete že poskušajo stvar rešiti in popraviti nove programe.
Velika težava, ki je prinesla tudi številne proteste, pa je tudi enačenje ravni oz. stopnje izobrazbe študentov pred bolonjskim sistemom in študenotm, ki končujejo študij po drugi bolonjski stopnji. Drug problem pa je tudi koriščenje absolventskega staža.
Ali je študij po novem sistemu plačljiv?
Na področju financiranja visokega šolstva s prenovo sistema ni prišlo do nobenih sprememb, torej izredni študij oz. študij ob delu ostaja plačljiv, redni študijski programi prve in druge stopnje pa so kot po starem sistemu brezplačni. Študij tretje stopnje – doktorski študij – pa prav tako ohranja možnost sofinanciranja države.
Še nekaj zanimivosti glede bolonjske prenove!
Če študent neuspešno zaključi letnik, ima pravico do ponavljanja letnika po starem programu. Toda najkasneje do leta 2009/2010 naj bi vse ustanove prenehale izvajati stare študijske programe in prešle na nov bolonjski sistem. Takrat bodo tudi ti študentje prisiljeni študirati po novem sistemu.
Tudi pravice študentov ostajajo nespremenjene. Vsakemu študentu pripada pravica do ponavljanja letnika oz. spremembe študijskega programa oz. smeri. Temeljna razlika med novim in starim sistemom je predvsem v tem, da imajo študentje več raziskovalnih, seminarskih nalog in s tem več samostojnega dela. Manj je tudi navadnih predavanj, prav zaradi tega pa je veliko skupinskega in samostojnega dela. Izpiti so sestavljeni tako, da bo študent znanje zares dolgoročno osvojil in ga kasneje lahko uporabljal pri delu.

Ena od zelo pomembnih značilnosti bolonjskega sistema je tudi prost prehod med fakultetami.
Prost prehod med fakultetami omogoča:
– da študentje lahko opravljajo enake predmete na različnih fakultetah;
– veliko večjo interdisciplinarnost;
– v primeru opravljanja študija na drugi fakulteti je študentu omogočeno, da nekatere izpite opravi že pred samim prepisom.

Študij pomeni študirati in ne preživeti večino časa na študentskih žurih, na kavicah s prijatelji oz. pred televizorjem. Ali bo težak ali ne, je stvar, ki zadeva vsakega posameznika. Tisti, ki se boste pridno posvečali študiju, ne bi smeli imeti pretiranih težav, če pa ne mislite študirati, pa se zavedajte, da »brez dela ni jela«, torej tudi brez študija ni izobrazbe.

Tjaša Kržišnik

 

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.