Študij na fakulteti se za študente tradicionalno zaključi z diplomo. Kljub temu pa zaradi različnih razlogov veliko študentov študij nadaljuje tudi na podiplomskem študiju doma ali v tujini.
Tu se bomo omejili na študij v Sloveniji; študij v tujini ima namreč številne specifike, povezan pa je tudi z neprimerno višjimi šolninami.
Podiplomski študij je zdaj zaradi ureditve bolonjskih študijskih programov še toliko bolj aktualen; prva stopnja bolonjskega študija namreč realno ne ustvarja zaposljivega diplomanta (kar seveda ni v skladu z idejo bolonjske reforme, saj je ta želela med drugim doseči prav to – skrajšanje študija, povečanje mobilnosti in zaposljivosti). Šele druga bolonjska stopnja – stopnja strokovnega magisterija – je namreč na ravni nebolonjske univerzitetne diplome, ki je bolj ‘uglašena’ s povpraševanjem na trgu zaposlovanja. Članice Univerze v Ljubljani (fakultete in akademije) imajo akreditiranih skupaj 173 magistrskih študijskih programov druge stopnje. Tovrstni magistrski študij se zaključi z magistrsko nalogo; študent pridobi naziv strokovnega magistra.
Le izredni …
Šolnino na drugi bolonjski stopnji plačujejo le izredni študentje, tujci, ki niso člani držav članic EU in študentje, ki so že dosegli stopnjo izobrazbe, ki je po veljavnem Zakonu o visokem šolstvu enakovredna izobrazbi, ki se jo pridobi po zaključenem magistrskem študijskem programu druge stopnje (to pomeni študentje, ki so že diplomirali po nebolonjskem univerzitetnem študijskem programu).
3. stopnja bolonjskega študija je doktorski študij. Ta je zdaj za nebolonjske študente edina možnost podiplomskega študija (za dvig stopnje izobrazbe; znanstvenega magisterija namreč ni več mogoče na novo vpisati).
Doktorat
Doktorski študij je za vse plačljiv (čeprav je sofinanciran s strani ministrstva), prav tako pa je letos prišlo do določene podražitve študija na doktorskih študijskih programih (nekaj zaradi usklajevanja zaradi rasti življenjskih stroškov, nekaj zaradi odločitve upravnih odborov fakultet). Višina podražitve je bila torej različna, odvisna od fakultete do fakultete, saj znotraj univerzitetnih normativov ceno študija določajo fakultete same. Tako letnik univerzitetnega študija na UL zdaj stane med 2700 evrov in 4300 evrov. Taka cena šolnin velja za vse – redni in izredni študij ter tujce, vpisane po letu 2008/09.
Vendar pa obstajajo tendence, da bi se cene študija povišale, saj Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) napoveduje občutnejše zmanjševanje financiranja – zavzema se za to, da bi študij sofinancirali le najboljšim študentom. V skladu z njihovim predlogom naj bi objavile razpise za sofinanciranje študija in bdele nad presojo dela doktorskih kandidatov same univerze.
Različne možnosti financiranja
Zaradi visokih stroškov študija velja biti posebno pozoren na različne možnosti financiranja, ki se nam ponujajo. Poleg štipendiranja in študentskih posojil so taka možnost tudi javni razpisi za sofinanciranje študija – na spletni strani Univerze v Ljubljani je bil pred kratkim objavljen razpis »Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2010 Univerza v Ljubljani«.
Finančna sredstva razpisa zagotavlja MVZT, ki ga v okviru tega razpisa zastopa Univerza v Ljubljani. Sofinancira se študij doktorskih študentov, ki bodo v okviru svojega raziskovalnega dela v sklopu doktorskega študija raziskovali tudi področje gospodarstva ali reševanje aktualnih družbenih problemov (možnih je kar nekaj tematskih področij, med drugim kakovost izobraževanja, boj proti revščini in socialni izključenosti, pa vse do biotehnologije in obnovljivih virov energije). Kandidat bo moral v roku opraviti zagovor doktorata, imeti objavljen članek oz. sprejet članek v objavo ali patent, sprejet v postopek na nacionalni ravni. Na voljo bosta dve možnosti sofinanciranja.
Kandidat se bo lahko potegoval za sofinanciranje celotne šolnine, vendar do največ 4000 evrov, denarno spodbudo za študij v znesku 5950 evrov na posamezni letnik in povračilo stroškov dnevnic, namestitve in prevoza zaradi aktivne udeležbe s prispevkom na mednarodni konferenci v tujini skupaj do vrednosti 2500 evrov v zadnjih dveh letnikih doktorskega študija. Lahko pa se bo odločil za delno sofinanciranje do največ 50 odstotkov, vendar ne več kot 2000 evrov. Na ministrstvu v novi shemi pričakujejo 200 kandidatov za polno financiranje in okoli 600 kandidatov za sofinanciranje šolnine v znesku do 1200 evrov.
Tako zahteva odločitev za podiplomski študij premislek na več ravneh, najprej glede izbire ustreznega študijskega programa, ki naj bo usklajen s študentovimi poklicnimi željami, na drugi strani pa tudi glede financiranja, saj je podiplomski študij precej velik finančni zalogaj.
Blaž Božnar
