Delo preko študentskega servisa

V študentskih letih si večina študentov želi ali celo mora pridobiti vsaj nekaj finančne neodvisnosti, zato poprimejo za najrazličnejša dela. V večini primerov je pravna podlaga za njihovo delo študentska napotnica, saj je to za delodajalca praviloma najugodnejše.

Zaslužek ni edini razlog za to, da študentje poprimejo za študentsko delo. Prav skozi slednje si namreč študent lahko nabere nekaj praktičnih izkušenj, ki mu lahko pridejo prav takrat, ko se poteguje za delovno mesto ali se (pogumno) odloči za pot samostojnega podjetništva. Študentsko delo, kot ga poznamo danes, je občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja preko posrednika, študentskega servisa, na podlagi študentske napotnice. 

Ponudbe za različne vrste del lahko dobite preko študentskega servisa, vendar je moč (neredko celo boljše) delo najti tudi s pomočjo brskanja po spletu, s spremljanjem oglasnih desk na fakultetah, z branjem malih oglasov, s poizvedovanjem pri prijateljih in znancih … Najbolj inovativni in odločni pa se kar sami ponudijo za pomoč delodajalcu na svojem želenem delovnem mestu. Tudi v slednjem primeru je zelo koristno, da dobro besedo zanje zastavi še nekdo, ki ga bodoči delodajalec pozna in ceni.

Temeljni pogoj za opravljanje študentskega dela je status študenta 

Dodaten pogoj je, da študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu. Osebe brez statusa (t. i. pavzerji), osebe, ki izgubijo status med letom (npr. pri diplomiranju), ne morejo opravljati dela preko študentskega servisa.

 

Napotnice 

Študentska napotnica je pravna podlaga za študentsko delo, zato mora biti nujno izdana pred začetkom dela. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico (velja največ eno leto od izdaje) in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa (lahko s prekinitvami), novo napotnico je potrebno izdati ob vpisu v višji letnik ali ponovnem vpisu. Druga vrsta je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je potrebno pred začetkom dela posredovati delodajalcu, to stori študent sam ali pa to zanj opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj. Četrti izvod napotnice je lahko zelo pomemben dokaz, če delodajalec študentu ne plača.

Kaj storiti, če delodajalec študentu ne plača?

V primeru neplačila dela se je dobro obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj poravna svojo obveznost. Študent lahko delodajalca tudi sam pisno opomni na izpolnitev obveznosti (in, če ni odziva v 8 delovnih dneh, vloži tožbo pred pristojnim sodiščem) ali/in obvesti inšpektorat za delo.

 

V takih primerih je študentu v veliko pomoč, če je pred začetkom dela z delodajalcem sklenil kakršen koli pisni dogovor o delu. V primeru, da študent razpolaga s pisnim dogovorom o delu ali četrtim izvodom napotnice, je njegovo dokazovanje, da je res delal, mnogo lažje. V skrajnem primeru ta dokumenta lahko služita kot dober dokaz v postopku tožbe delodajalca pred pristojnim sodiščem.

 

Dohodnina

Zanimivo in koristno je vedeti, da višina zaslužka pri delu preko študentskega servisa ni omejena. Vendar ni vse tako lepo, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je potrebno v primeru višjih zasluženih zneskov del le-teh plačati kot dohodnino.


Koliko lahko študent zasluži, da mu ni treba plačati dohodnine?
–    Če študenta kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, je bila ta vsota za leto 2013 2.477,03 evrov (posebna osebna davčna olajšava).
–    Če ga ne prijavijo, je ta vsota lahko višja (5.779,73 evrov). Poleg tega se še poviša, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 10.866,37 evrov (poviša se za 1.115,94 evrov) oziroma so ti med 10.866,37 in 12.570,89 evrov (poviša se za 1.062,17 evrov).

 

Če študent vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16-odstotni dohodninski lestvici.

Poleg tega je potrebno biti pozoren, da znesek na napotnico ne preseže 400 evrov. V nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (ki se sicer konec leta vrne, če študent ne preseže letnega limita).

 

Pri izračunu je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar …), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije v to kvoto ne štejejo.

 

Če je vaš primer bolj zapleten in ne uspete iz prispevka dobiti ustrezne razlage, se lahko obrnete, npr. na Zavod Študentska svetovalnica ali na katerega izmed študentskih servisov – v obeh primerih si lahko najprej ogledate njihove, pogosto zelo informativne, spletne strani. 

Blaž Božnar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.