Socialni položaj študentov se je v zadnjih nekaj letih poslabšal

0

Ob začetku novega študijskega leta smo se pogovarjali z ministrom za socialo in zdravstvo Resorja za socialo in zdravstvo pri organizaciji ŠOU v Ljubljani, Klemnom Mesarcem.

Resor za socialo in zdravstvo izvaja številne aktivnosti s področja sociale, študentske prehrane in zdravstvene problematike študentov. Prizadeva si za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študentske prehrane, štipendiranja in zdravstva. Sodelujejo s Klubom študentskih družin, Študentskim svetom stanovalcev, Društvom za razvoj prostovoljnega dela, Slovensko filantropijo, Društvom Svetovalnica PU, Društvom študentov medicine Slovenije in Društvom študentov invalidov Slovenije.

 

Katera so področja delovanja Resorja za socialo in zdravstvo?

Resor za socialo in zdravstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) deluje na več nivojih. Prvi je v odnosu do države, kjer skupaj z drugimi entitetami opozarja na socialne težave študentov ter se bori za izboljšanje praks in zakonodaje, ki ureja socialni in zdravstveni status študentov. Resor pa seveda deluje tudi med študenti, saj jih izobražuje in opozarja na njihove pravice ter na škodljive prakse, ki bi jim lahko škodile. 

 

Katere projekte in aktivnosti, ki jih izvajate, bi izpostavili?

Resor ima nekaj stalnih večjih projektov, ki potekajo vsako leto. Najbolj prepoznaven projekt je Mesec sociale in zdravstva, v katerem so združeni različni manjši projekti, ki študente izobražujejo in opozarjajo na naslednje problematike: prekarizacija, socialno podjetništvo, zdravje, prehrana in drugo. Resor organizira tudi delavnice za otroke študentskih družin, na katerih študentje Pedagoške fakultete v praksi sodelujejo z Društvom študentskih družin. Med naše projekte spadajo še krvodajalska akcija za študente, ki jo organiziramo skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije in drugimi entitetami, Zdrav zajtrk in drugi.

 

Kateri so največji problemi študentov, s katerimi se srečujete, kaj bi bilo treba spremeniti?

Problemi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, so zelo raznoliki: od štipendij prek bivanjske problematike do izgube nekaterih študentskih pravic po dopolnjenem 26 letu starosti. Največjo težavo tukaj predstavljata zakonodaja, ki je v nekaterih pogledih tudi že zastarela, in država, ki za študente nima posluha.

 

Koliko študentskih družin je med študenti in kako je poskrbljeno zanje?

Študentske družine so organizirane v Klubu študentskih družin Slovenije, ki šteje približno 50 članov. Študentske družine pridobijo nekatere dodatne pravice, kot so dodatno študijsko leto za matere, otroški dodatek, subvencija za bivanje, prednostna obravnava v študentskem domu, dodatnih deset obrokov subvencionirane študentske prehrane in dodatno leto dni pokojninske dobe. Seveda pa se pri pravicah študentskih družin najde veliko rezerv. Otroški dodatki so premajhni, mladi študentski starši pa lahko zaradi skrbi za otroka izgubijo še več kot leto študija. Študentske družine se lahko prijavijo tudi na Fundacijo Študentski tolar, ustanovo ŠOU v Ljubljani, ki jim lahko pomaga z enkratno denarno pomočjo, ali pa se obrnejo na Študentsko svetovalnico, zavod ŠOU v Ljubljani, kjer jim tudi lahko nudijo različne oblike brezplačnega svetovanja.

 

Kaj pa invalidi, koliko jih je, kako je poskrbljeno zanje?

Podobno kot študentske družine so študentje invalidi organizirani v Društvu študentov invalidov Slovenije. Upravičeni so do statusa študenta s posebnimi potrebami, ki jim prinaša nekatere dodatne pravice. Tudi oni se lahko podobno kot študentske družine obrnejo na Fundacijo Študentski tolar in Študentsko svetovalnico.

 

Kako ocenjujete socialni položaj študentov danes, je zanje dovolj dobro poskrbljeno?

Socialni položaj študentov se je v zadnjih nekaj letih poslabšal. K temu je veliko prispevalo poslabšanje socialnega položaja njihovih staršev, nekaj pa je tudi posledica sprememb v štipendijski in socialni zakonodaji ter sprememb ureditve študentskega dela, ki je vodilo v njegov upad in posledično do izpada dohodkov študentom. Zavedati se moramo, da po podatkih raziskave Euroštudent 2013 povprečen študent zasluži sam skoraj 40 odstotkov sredstev, ki jih potrebuje za študij.

 

Kako ocenjujete sistem študentske prehrane, bi še bilo treba kaj spremeniti?

Sistem študentske prehrane sicer na splošno deluje dobro, vendar se tudi tukaj pojavljajo nekatere težave. Prva je izkoriščanje sistema s strani gostincev, ki s študenti velikokrat ravnajo slabo ali postrežejo hrano slabe kakovosti. Za te primere skrbi Študentska prehrana, stalna dejavnost organizacije ŠOU v Ljubljani, ki s sistemom inšpektorjev skrbi za odkrivanje nepravilnosti. Drugi problem pa predstavlja država, ki je uporabo študentskih bonov omejila od 8. do 20. ure, čeprav številni študentje začnejo s predavanji pred 8. uro zjutraj ali končajo z njimi po 20. uri. Država na ta način kaznuje tiste študente, ki se redno udeležujejo predavanj. 

 

Še kakšno mnenje o štipendijah, s kakšnimi težavami se soočate na tem področju?  

Resor za socialo in zdravstvo je januarja letos izdal Resolucijo o štipendijski politiki, s katero smo se opredelili do vseh težav v zvezi s štipendijami. Pri državnih štipendijah so težave s previsoko postavljenimi cenzusi, zaradi česar več kot 34 milijonov evrov sredstev ostane nerazdeljenih. Pri Zoisovih štipendijah je težava s spremembo zakonodaje, saj jo je zaradi dodatnih kriterijev skoraj nemogoče pridobiti. Štipendije za deficitarne poklice je država podelila po principu »kdor prej pride, prej melje«, kadrovske štipendije pa prav tako povečini ostanejo nerazdeljene. Kogar pa zanima kaj več o problematiki štipendiranja, ga vabim, da si prebere brošuro, ki jo je Resor za socialo in zdravstvo izdal ob novem študijskem letu.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.