Izgubljena sredstva dodatne koncesijske dajatve – študenti pa brez postelj

Na novinarski konferenci Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so opozorili na večslojno problematiko na področju subvencioniranega bivanja študentov. Največ težav z iskanjem primerne in cenovno dostopne nastanitve imajo še vedno študentje Univerze na Primorskem (UP). Sredstev za izgradnjo dodatnih kapacitet ni, ob tem pa tudi ni informacije, kam se razporedi okoli 4.000.000 EUR letno, ki se v ta namen zberejo z dodatno koncesijsko dajatvijo iz naslova študentskega dela. Poleg iskanja primernih kapacitet, pa se študentje pri urejanju bivanja srečujejo z nemalo birokratskimi zapleti, ki otežujejo in upočasnjujejo postopke. Na ŠOS si prizadevajo za zakonsko ureditev področja.
 
Na ŠOS izhajamo iz predpostavke, da je subvencionirano bivanje študentov pravica, ki izhaja iz statusa študenta. Vključno s subvencioniranim prevozom predstavlja neločljiv del izobraževalnega procesa, saj študentom omogoča vključitev v izobraževanje na povsem praktični ravni in pripomore k večji dostopnosti študija ne glede na to, ali študent biva v kraju/regiji, kjer študij poteka ali ne. Subvencionirano bivanje je tako eden pomembnejših socialnih korektivov. Kljub temu pa je dostop do subvencioniranega ležišča za študente v različen ih študijskih središčih v Sloveniji precej otežen. Med tem, ko je v študentskih domovih v Ljubljani in Mariboru ponudba razmeroma usklajena s povpraševanjem, se študenti Univerze na Primorskem srečujejo z precej oteženim položajem.
 
Seit Demiri, predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP)ob tem opozarja: »Kljub temu, da ministrstvo sredstva prednostno namenja reševanju bivanjske problematike študentov UP, je teh sredstev premalo. Nimamo pa niti pregleda nad tem, kam odtekajo sredstva, zbrana z dodatno koncesijsko dajatvijo. Glede na to, da se zadeve rešujejo prepočasi, smo na ŠOUP pripravili nekaj konkretnih predlogov, kje bi lahko zagotovili dodatne kapacitete, tudi z javno-zasebnim partnerstvom. V prihodnjih mesecih bomo organizirali tudi vrsto aktivnosti: pogovarjali se bomo s primorskimi poslanci, župani obalnih občin, poslanskimi skupinami, univerzo in ministrstvom. Z januarjem 2016 želimo imeti izdelan akcijski načrt za naslednjih pet let ter zagotoviti dodatnih 400 postelj in s tem doseči povprečje, ki je na nacionalni ravni. Želimo si, da nam prisluhnejo in se reševanja bivanjske problematike lotijo proaktivno vsi deležniki.«

Po pregledu podatkov na nacionalni ravni in primerjalno Univerzo na Primorskem, vidimo precejšnja odstopanja:
 
Nacionalni podatki: 
 
Letos (š. l. 2015/16) je v celotni Sloveniji na voljo 14.599 mest za subvencionirano bivanje študentov, od tega 5.306 postelj za sprejem in 9.293 postelj za podaljšanje. V študijskem letu 2013/14 je bilo bivanje subvencionirano za 15.252 rednih študentov visokošolskega študija torej 23,8 odstotka78,5 odstotka subvencioniranih študentov je bivalo v javnih študentskih domovih. Od tega je 68,9 nastanjenih v ljubljanskih ŠD.
 
Subvencija ostaja 19,5 evra za javne domove in 32 evrov za zasebnike (minus 3,34 EUR materialnih stroškov in davek). Cene mesečnih najemnin študentskih sob se gibljejo med 60in 135 evrov.
 
Podatki za Univerzo za Primorskem:
 
Za nastanitev študentov skrbi članica UP, Študentski domovi. Svojim študentom lahko ponudi 828 postelj,  čeravno vsako leto sprejme po skoraj 1.800 vlog.
 
Študentski domovi UP razpisujejo 226 ležišč, od tega je predvidenih 45 prostih mest za sprejem oz. za študente, za katere bo subvencija prvič dodeljena in 181 mest za podaljšanje bivanja. Dijaški domovi skupno nudijo še 340 postelj, zasebni študentski domovi pa262 ležišč. Subvencije pri zasebnikih predstavljajo kar 690 ležišč, od tega je predvidenih 190 prostih mest za sprejem oz. za študente, za katere bo subvencija prvič dodeljena in 500  mest za podaljšanje bivanja.
 
Študent UP Mirko Ilič ob tem opozarja: »Pogoji bivanja pri zasebnikih so ponekod zelo slabi, saj nad tem nihče ne izvaja pravega nadzora. Oddajajo se tudi kletna stanovanja; na 40 m2 pa naj bi bivali celo po 4 študenti. Cene najemnin pa so ob tem celo višje kot drugod po Sloveniji za bistveno višji standard. Celo študenti, ki bivajo v študentskih domovih so v slabšem položaju kot kolegi drugod po Sloveniji, saj lahko tam bivajo le 10 mesecev, čez poletje pa se morajo vsakič izseliti, da lahko domovi postelje tržno oddajo turistom in tako pridobijo vsaj nekaj sredstev za obnovo.«
 
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS, je izpostavil nekaj konkretnih predlogov ŠOS za ureditev študentskega subvencioniranega bivanja:
 
»Področje je potrebno zakonsko urediti; trenutno pravica do bivanja ni avtomatično vezana na status študenta. Predlagamo, da subvencionirano bivanje ni omejeno s cenzusom prihodka na družinskega člana, ker s tem ne rešimo nobene izmed težav, povezanih z bivanjem študentov. Ker določeni presegajo cenzus, do bivanja niso upravičeni, četudi postelje ponekod (letos npr. v Mariboru) ostanejo nezasedene. Prihodki, kot tudi npr. oddaljenost od kraja prebivališča naj se le smiselno točkujejo. Prav tako predlagamo, da se učna oz. študijska uspešnost izključi iz meril za subvencioniranje bivanja študentov, saj je bivanje socialna kategorija in ni povezana z uspehom. Predlagamo, da se kot pogoj ne zahteva, da študent ni samozaposlen oz. samostojni podjetnik, saj je tudi to način preživljanja študentov in pogoj ni neposredno povezan z njihovim socialnim položajem. Obstaja možnost, da se višina subvencije prilagodi socialnemu položaju študentov , da bi se torej uvedli razredi.
 
Vprašljiva je tudi ureditev, s katero študenti, ki opravljajo študentsko delo, sofinancirajo študentske domove. Sredstva zbrana z dodatno koncesijsko dajatvijo (od študentskega dela), naj bi se namreč namenila za odplačilo posojil, najetih za gradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti ali razširitev in posodobitev prostorskih pogojev. Podatkov o tem, kaj se dogaja s temi sredstvi, nimamo. 
 
Z zakonom naj se določi potek razpisa za subvencionirano bivanje na način, da bo prijazen študentu. To pomeni, da naj pisarne za študentske domove pridobijo vse potrebne podatke iz javnih evidenc. Podaljševanje subvencioniranega bivanja naj bo samodejno, do preklica ali prenehanja pogojev za bivanje v študentskem domu, katere preverja pisarna za študentske domove.
 
Prav tako je potrebno urediti možnost zamrznitve bivanja v času, ko študent odide na izmenjavo v tujino, po drugi strani pa tudi tujcem, ki prihajajo na izmenjavo, omogočiti možnost subvencioniranega bivanja.
 
Opozarjamo tudi na nujnost dviga subvencije za bivanje pri zasebnikih ter nadzor nad ponudniki. Subvencija se v času varčevanja znižala iz 40 na 32 evrov. Kljub temu, da pisarne študentskih domov od subvencije, namenjene za bivanje pri zasebnikih odvzamejo nekaj evrov za posredovanje, ni nadzora nad kakovostjo bivanjskih razmer in upoštevanjem pravil. Veliko je zlorab pogodb, študenti nimajo pravnega varstva in bivajo v nesprejemljivih razmerah.«

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.