Kako najeti stanovanje?

Real estate professionals offer their clients contracts to discuss home purchases, insurance or real estate loans. Home sales agents sit at the office with new home buyers in the office.
Foto: ArLawKa AungTun iz iStock

Večina študentov ne živi v kraju, kjer študira, zato morajo izbrati med tem ali bodo začasno živeli v kraju študija ali pa bodo tja dnevno migrirali.

Ker za veliko študentov slednja rešitev ne pride v poštev, se morajo odločiti, kje bodo živeli. Lepo število se jih odloči za najem stanovanja.

Vse lepo in prav, vendar je pred vselitvijo pomembna še formalnost – podpis najemne pogodbe. Z dobro pripravljeno najemno pogodbo si lahko prihranimo nevšečnosti, zato se velja o njej malce podučiti.

Za začetek lahko, če smo malce strokovno pravniški, povemo, da gre pri najemni pogodbi za klasično obligacijsko razmerje, ki ga na splošno ureja Obligacijski zakonik (OZ), posebne določbe pa vsebuje Stanovanjski zakonik (SZ-1).

Najemna pogodba mora biti obvezno pisna, ni pa potrebno, da je sklenjena v notarski obliki, niti, da je notarsko overjena. Obvezno mora vsebovati sestavine opredeljene v 1. odstavku 91. člena SZ-1.

Najemna pogodba ureja pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank.

Obveznosti najemodajalca so denimo, da mora izročiti in vzdrževati stanovanje in skupne dele v stanju, ki študentu omogoča normalno uporabo stanovanja in skupnih delov. Najemodajalec poleg tega odgovarja za pravne in stvarne napake v stanovanju. V primeru, da stanje stanovanja študentu ne zagotavlja normalne uporabe stanovanja, lahko študent predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku stanovanja odredi izvedbo potrebnih del, če jih ne izvede, lahko študent od najemodajalca zahteva tudi, da mu priskrbi drugo primerno stanovanje (93. člen SZ-1).

Obveznosti študenta so, da uporablja najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo; med drugim odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni rabi stanovanja. Dopustiti mora tudi vstop najemodajalcu – največ dvakrat letno – t. i. „kontrola“, poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oz. malomarne uporabe stanovanja, najemodajalca mora obveščati o napakah na stanovanju in plačevati najemnino ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine.

Študentova dolžnost pri najemu stanovanja je tudi, da v treh dneh po vselitvi v stanovanje to prijavi na pristojnem organu kot začasno bivališče, če bo tam bival več kot 60 dni. Če tega ne stori, ga lahko doleti plačilo globe med 400 in 1200 EUR (Zakon o prijavi bivališča). Prijava začasnega naslova je pomembna predvsem zaradi vročanja uradnih pisem.

To so seveda le nekatere izmed pravic in obveznosti, ki ju za oba udeleženca prinaša podpis najemne pogodbe. Za seznanitev z vsemi ostalimi je dober naslov denimo spletna stran Študentske svetovalnice ŠOU.

Blaž Božnar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.