Spremembe v življenju so lahko težavna stvar. Nekateri jih vzamejo kot izziv in se z njimi lažje soočajo, nekaterim pa niso nič kaj povšeči in v njih vzbujajo tesnobo.
Ena izmed večjih sprememb v življenju mladega šolajočega se človeka je zanesljivo prehod iz srednješolskega izobraževanja na višješolsko, najsi bo to na fakulteto, visoko šolo ali akademijo. Ena izmed najboljših rešitev pred možnimi zapleti je, da se na prehod dobro pripravite. To lahko storite predvsem tako, da o spremembah, ki vas čakajo, že prej izveste čimveč.
Viri informacij o tem so različni. Poleg starejših prijateljev, šolske svetovalne službe, poklicnega informiranja, je ena izmed dobrih poti do znanja tudi branje knjižice, ki jo imate pravkar v rokah.
Pogovorite se lahko tudi s starši
Čeprav se vam zdi, da so vam starši vse, kar so vam imeli povedati, povedali že v otroških letih ali pa sploh nikoli, ste lahko presenečeni, da vam lahko še vedno postrežejo z marsikaterim dobrim nasvetom, če le malce tvegate in se z njimi o stvareh, ki vas težijo, odkrito pogovorite. Taka stvar je lahko tudi negotovost o svoji karierni prihodnosti. Posvetovanje s starejšimi (in pogosto modrejšimi) ni nič sramotnega, ampak pametno dejanje. Če ne drugega, vam druga oseba lahko predstavi drugačen pogled na stvar in poda novo informacijo, ki vam lahko olajša odločitev.
Če se vam zdi, da novim izzivom ne boste kos, vam je na voljo veliko najrazličnejših svetovalnih služb, kjer vam bodo znali pravilno svetovati in vas usmeriti. Če najbolj verjamete tistemu, kar preberete, se lahko zaženete v knjižnico in si preberete kakšno knjigo s področja načrtovanja kariere.
Morda se vam zdi, da je vse skupaj pretiravanje in da večjih težav pri prehodu ne bo. Morda za marsikoga izmed vas res ne (ali pa bodo hitro minile), vseeno pa boste morali usvojiti za vas povsem nov sistem in zakaj si tega prehoda ne bi malo olajšali.
Na fakulteti
Prej ali slej se bodo po začetku študijskega leta na fakulteti začela prva preverjanja znanja in ker se večina takoj ne privadi novemu sistemu, so pogosteje kot potem v višjih letnikih (sploh pa pogosteje kot prej v srednji šoli) deležni kakšnega neuspeha.
Morebitni začetni neuspeh vam ne sme vzeti poguma, ker skoraj zanesljivo ni in ne bo dober pokazatelj tega, kako vam bo na nadaljnji študijski poti šlo od rok. Navežite stik s tutorji ali drugimi osebami, ki so na fakulteti namenjene temu, da študentom nižjih letnikov pomagajo premostiti začetne zadrege.
Tutorji, ki sem jih omenil, so študenti višjega letnika, ki pomagajo mlajšim kolegom. Koristen vir informacij vam bodo tudi starejši kolegi z istega faksa – če imate možnost (če ne, si jo pa zagotovite), se z njimi pogovorite, kako so oni doživeli svoj prehod, kako jim je uspelo prebroditi začetne težave, kako so se pripravljali na izpite in jih tudi naredili.
Na drugi strani so zelo pomembni tudi socialni stiki – potrudite se čim prej navezati stike z novimi sošolkami in sošolci (ki se jim po novem reče „kolegi“), s katerimi boste lahko delili svoje začetne zadrege in negotovost. Hkrati ne pozabite na svoje stare prijatelje! Raziskave namreč kažejo, da ohranitev stikov z njimi lahko dobro vpliva (tudi) na vašo psihično stabilnost.
Če pa se vam bo zazdelo, da niste izbrali pravega faksa, ni to nič tragičnega – še vedno imate možnost in pravico enkrat tekom študija spremeniti študijski program (se torej prepisati na drug faks). Tudi tukaj je dobro, da se pred tem korakom posvetujete z usposobljenimi svetovalci.
Kako bo torej na fakulteti? Za vsak problem bo, kakor tudi drugje v življenju, moč najti rešitev.
Blaž Božnar
