Mladi prehajajo med različnimi oblikami zaposlitev

0

Povpraševanje na trgu dela se v današnjem času zelo hitro spreminja. Vse to je posledica tehnološkega napredka, globalizacije in drugih sprememb v družbi.

Primanjkljaj tehnične stroke

Razmere na slovenskem trgu dela kažejo trenutno veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev. Glede na to, da je vpis na na družboslovne smeri že dolgo v porastu in glede na izražene potrebe gospodarstva je največji primanjkljaj med poklici naravoslovno-tehniških usmeritev. Slovenija ima v primerjavi z Evropo še vedno nizko stopnjo zaposlitev v storitvenem sektorju. To se sicer spreminja, v prihodnosti pa bo ta trend še izrazitejši.

Demografska gibanja prav tako kažejo porast potreb po zdravstvenih in socialnih storitvah ter prestrukturiranje gospodarstva od proizvodnoindustrijskih panog k storitvenim dejavnostim, kar pomeni potrebo po visoko izobraženih ljudeh.

V Sloveniji so med poklici z višjo izobrazbo najbolj iskani inženirji strojništva, elektrotehnike, računalništva in gradbeništva. Med poklici z visoko izobrazbo je največje povpraševanje po univerzitetnih diplomiranih inženirjih strojništva, elektrotehnike, računalništva in informatike, po univerzitetnih diplomiranih kemikih, magistrih farmacije. Veliko potreb je tudi po profesorjih razrednega pouka, defektologih, profesorjih angleščine in matematike, več povpraševanja kot ponudbe pa je tudi po medicinskih sestrah, fizioterapevtih, zdravnikih in zobozdravnikih.

Že dolgo je opazno pomanjkanje delavcev za preprosta gradbena dela in gradbincev (zidarjev, tesarjev, krovcev), čistilcev prostorov, delavcev s poklici na področju kovinarstva (varilec, ključavničar, orodjar, strugar) elektromonterjev, elektroinštalaterjiev, voznikov; primanjkuje tudi mizarjev, kuharjev in natakarjev.

 

V Sloveniji manj mladih brezposlenih kot drugje po Evropi

V Sloveniji je bilo februarja letos 79.000 brezposlenih, stopnja brezposelnosti pa 7,8 odstotka,  kar je za 0,4 odstotne točke manj kot pred letom dni.

V EU je bilo brezposelnih skupaj 3,905 milijona ljudi v starosti do 25 let, od teh 2,722 milijona v državah z evrom. Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila tako v EU 17,3 odstotka, v območju evra pa 19,4 odstotka. Mladi najlažje najdejo zaposlitev v Nemčiji, kjer jih je bilo februarja brez dela 6,6 odstotka. Najvišje stopnje brezposelnosti med mladimi so beležile Grčija (45,2 odstotka, december 2016), Španija (41,5 odstotka) in Italija (35,2 odstotka). V Sloveniji je stopnja brezposelnosti med mladimi pod evropskim povprečjem, po podatkih za december lani 14,5-odstotna.

 

Prehodi med zaposlitvami

Za današnjo dinamično družbo je značilno, da mladi prehajajo iz izobraževanja v prvo zaposlitev, iz prve zaposlitve v brezposelnost, iz brezposelnosti v naslednjo zaposlitev, iz ene pogodbe za določen čas v drugo, iz zaposlitve v enem sektorju v zaposlitev v drugem itd. Zaposljivost je zato tista lastnost, ki posamezniku omogoča, da so njegovi prehodi čim hitrejši, lažji in čim manj boleči. Zato je potrebna prilagodljivost, nenehna aktivnost in vseživljenjsko učenje. Zaposljivost najpogosteje definiramo kot sposobnost pridobitve zaposlitve oziroma sposobnost, da posameznik zaposlitev obdrži. Odvisna je od posameznikovega znanja, veščin, izkušenj in sposobnosti, pa tudi od tega, kako dobro zna to predstaviti svojemu potencialnemu delodajalcu. 

Če ne dobite zaposlitve takoj, se priključite raznim projektom, skupinam itd., ki vas lahko privedejo do nje. 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.