Na predavanja po lepe ocene

0

Raziskave so pokazale, da je odvisnost med študijskim uspehom in prisotnostjo v izobraževalnem procesu velika in da ima na kakovost izobraževalnega procesa in uspešnost študija velik vpliv obiskovanje vaj, predavanj ter tudi študijske navade.

Večina profesorjev od študentov zahteva ali vsaj pričakuje, da redno obiskujemo predavanja, sodelujemo na predavanjih in smo aktivni. Na predavanjih pa smo lahko najbolj aktivni, če poznamo temo predavanj. Zato je zelo dobro, da pred pričetkom na hitro preletimo program predavanj in razmislimo, kaj o tej temi že vemo, katere teme se nanjo navezujejo in morda pripravimo kakšno zanimivo vprašanje. Če smo med bolj pridnimi oz. radovednimi pa se lahko celo odpravimo v knjižnico, kjer prelistamo knjigo ali preberemo kakšen zanimiv članek, ki se navezuje na temo predavanj.

 

Smiselnost obiskovanja predavanj?

Že kmalu po začetku študentje ugotovimo, katera predavanja je smiselno obiskovati in kje bomo dobili čim več podatkov, da nam bo študij in opravljanje izpitov čim lažje. Pri obiskovanju predavanj, vaj in seminarjev pa je pomembno, da si delamo kvalitetne zapiske, iz katerih se bomo lahko učili za izpite. Znanstveno je dokazano, da si zapomnimo približno 10 % tistega, kar slišimo in 35 % tistega, kar si zapišemo, zato je smiselno, da si na predavanjih delamo lastne povzetke, da nam več ostane v spominu. Pri zapiskih je pomembno, da nam v spomin prikličejo pomembne elemente predavanja, kar nam bo v pomoč pri pripravi na izpit. Obstaja več načinov zapisovanja, pri katerih ima vsak tako svoje prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Prvi primer so „stenografski“ zapiski, kjer si zapišemo vse, kar je profesor predaval. Drugi način so „smiselni“ zapiski, kjer si na osnovi predavanja sami izoblikujemo smiselno celoto in jo zapišemo. Tretji način so zapiski „genija“, kjer si zapišemo samo kakšno misel, medtem ko poslušamo predavanje.

 

Zapiski so pomembni

Zapiske pišemo na način, ki nam najbolje leži, uporabimo lahko eno izmed prej omenjenih tehnik ali pa se odločimo za kakšno kombinacijo le-teh. Pomembno je, da se bomo iz zapiskov znašli in da bodo čim bolj informativni. Dobri zapiski nam olajšajo učenje, ki je najtrajnejše, če se ga lotevamo sprotno. Za sprotno učenje porabimo manj časa, poleg tega pa ima tudi druge pozitivne učinke. Če snov predelamo sproti, pridemo na predavanje pripravljeni, zato snovi lažje sledimo in ob nejasnostih lahko profesorju postavljamo vprašanja ter ga prosimo za dodatna pojasnila. Če se učimo sproti, si snov tudi lažje zapomnimo. Kar počasi in vztrajno nalagamo v naše možgane, nam tudi dlje časa ostane v spominu, tako da je sprotno učenje kvalitetnejše in učinkovitejše.

 

Intenzivna priprava

Ko se začnemo intenzivneje pripravljati na izpite, si je dobro narediti urnik oz. načrt študiranja, priprav, izpitov in prostega časa. Na začetku pregledamo predpisano literaturo in si organiziramo zapiske, izpiske iz literature in skripte. Za poglobljeno znanje in aktivno učenje je priporočljivo sodelovanje s kolegi, timsko delo oz. učenje v skupinah. Učinkovita pomoč so lahko miselni vzorci, s katerimi si strukturirano razdelimo informacije, da si jih lažje zapomnimo in se jih naučimo. Trajanje in intenzivnost študija pa naj se stopnjujeta, kolikor bolj se nam bliža izpit.

 

Izpit

Ko smo pred samim izpitom, moramo dobro prebrati vprašanja, paziti moramo na navodila, pri reševanju se najprej lotimo lažjih nalog, ki nam bodo dvignile samozavest in hkrati bomo dobili občutek, da smo nekaj že rešili. Po opravljenih nalogah pa še enkrat preberemo vse odgovore in naredimo še zadnje popravke.

Po uspešno opravljenem izpitu si lahko privoščimo zaslužen odmor, sprostitev in lepo nagrado. 

 

Sanda Gajsar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.