ŠTUDENTSKA PREHRANA – TEORIJA IN PRAKSA

Hamburger.
Foto: JRMartins iz Pixabay

Študentska prehrana je zanesljivo eden izmed lepših vidikov študentskega življenja v Sloveniji.

Na tem področju je sicer v preteklosti prišlo do korenitih sprememb, in sicer z uvedbo elektronskega koriščenja subvencije, o čemer smo že obsežno pisali. Se pa tudi na tem področju v sklopu vladnega predloga rebalansa proračuna obetajo varčevalni ukrepi, o čemer več nekoliko kasneje.

Najprej si bomo ogledali, kako bi moral študentski obrok v okviru subvencionirane študentske prehrane sploh izgledati in kaj se zgodi v primeru, da se gostinec ne drži pravil in svojih zavez

V okviru ŠOU v Ljubljani je za nadzor nad izvajanjem storitve subvencioniranja študentske prehrane pristojna Komisija za prehrano, ki jo vodi Nik Miškovič, študent Fakultete za elektrotehniko, ki nam je posredoval informacije o delovanju sistema in o vlogi organa, ki ga vodi.

‘Sistem subvencionirane študentske prehrane urejajo Zakon o subvencioniranju študentske prehrane, Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane, Poslovnik komisije za prehrano ŠOU v Ljubljani in seveda pogoji, določeni v razpisni dokumentaciji javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane, ki ga na vsaki dve leti izda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

V razpisni dokumentaciji je določeno tudi, kako je študentsko kosilo sestavljeno – glavna jed in dva hoda izmed treh ponujenih (juha, solata, sladica ali sadje). Vsakemu študentu pripadata ob kateremkoli študentskem kosilu tudi 2 decilitra pitne vode ali brezalkoholne pijače. Nekateri gostinci ponujajo tudi tretji, dodatni hod, za katerega dobijo na točkovanju pri javnem razpisu dodatne točke.

Komisija je s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pooblaščena, da izvaja nadzor nad ponudniki subvencionirane študentske prehrane. Preverjamo predvsem, ali se ponudniki oziroma gostinci držijo ponudb, s katerimi so se prijavili na javni razpis in s tem prišli v izbor ponudnikov subvencionirane študentske prehrane. Sam nadzor se izvaja preko inšpektorjev za prehrano, ki v posameznih obdobjih preverjajo doslednost gostincev pri nudenju subvencionirane študentske prehrane. Vsak inšpektor ob obisku v gostinskem lokalu izpolni zapisnik, ki ga Komisija za prehrano natančno pregleda in ugotovi, ali se gostinec drži ponudbe, s katero se je pogodbeno zavezal. Ob neustreznem nudenju subvencionirane študentske prehrane ali neupoštevanju določil (na primer nepreverjanje identitete študenta, neizstavljanje računa, premalo jedilnikov ali hodov glede na zavezujočo ponudbo, …) se gostincu sprva izda pisni opomin. Kolikor se ista kršitev ob naslednjem kontrolnem pregledu ponovi, Komisija za prehrano izda sklep o prepovedi nudenja subvencionirane študentske prehrane gostinskega lokala za določen čas, ki ne more biti krajši od enega in daljši od šestih mesecev.’

Študentski inšpektorji

Na videz so povsem običajni, torej sestradani predstavniki študentske populacije, ki kot vsi drugi sledijo predpisani proceduri pri koriščenju subvencije, vendar pa jih od ostalih razlikuje njihovo čezmerno budno oko in natančno poznavanje predpisov in normativov, ki jih mora gostinec izpolnjevati pri svoji ponudbi prehrane.

Če ste pravkar spoznali, da je delo študentskega inšpektorja za vas sanjsko študentsko delo, se vam je verjetno postavilo vprašanje – kako sploh postati inšpektor za prehrano?

Odgovor dobimo med novicami na spletni strani www.sou-lj.si.

Študentski inšpektor lahko postane vsak študent, ki izpolnjuje predpisane pogoje v okviru razpisa za inšpektorje, ki ga izvede Komisija za prehrano ŠOU v Ljubljani.

Osnovna razpisna pogoja, ki ju mora študent, kandidat za inšpektorja za prehrano, izpolnjevati, sta:

  • status študenta Univerze v Ljubljani ali Fakultete za podiplomski humanistični študij ali Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije ali Visoke strokovne šole risanja in slikanja
  • upravičenost do subvencionirane študentske prehrane

Zaradi narave dela Komisija išče kandidate, ki imajo naslednje osebnostne lastnosti:

  • vestnost
  • korektnost
  • komunikativnost
  • možnost opravljanja vsaj desetih kontrolnih pregledov mesečno

Komisija najprimernejše kandidate povabi na razgovor in izbere bodoče študentske inšpektorje. Delo inšpektorja seveda ni zgolj častno, ampak je seveda plačano, in sicer glede na število opravljenih pregledov.

Tako torej poteka sistem nadzora nad izvajanjem subvencioniranja študentske prehrane. Ker pa se ne gre slepiti in je treba slediti tudi aktualni problematiki na področju študentske prehrane, je treba pod črto omeniti, da sledeč aktualnim predlogom radikalnega varčevanja, ki ga ponuja aktualna Vlada RS, lahko zapišemo tudi, da je (v času pisanja prispevka) vlada v svojem predlogu rebalansa proračuna predlagala, da študenti poleti – v mesecu juliju in avgustu – ne bi imeli več pravice do koriščenja subvencionirane študentske prehrane. Ta ukrep seveda s strani študentov ni bil deležen pretiranega navdušenja, je pa seveda, kot vsak drug, diskutabilen in upati gre, da bo vlada prisluhnila morebitnim utemeljenim protiargumentom študentov.

Blaž Božnar

 

INTERVJU

 

Težav z elektronskim sistemom načeloma ni

 

Nik Miškovič, predsednik Komisije za prehrano ŠOU v Ljubljani

Koliko kršitev s strani gostincev ugotovijo študentski inšpektorji na terenu, na kaj se te večinoma nanašajo (kaj je narobe)?

Študentski inšpektorji za prehrano na terenu ugotavljajo predvsem, ali ponudniki SŠP nudijo vse, za kar so se pogodbeno zavezali. Vrste kršitev so navedene v Pravilniku o subvencioniranju študentske prehrane.

Opažamo, da gostinci še po dobrem letu delovanja najpogosteje ne objavljajo jedilnikov na spletni strani www.studentska-prehrana.si, takoj za tem pa sledi nepregledovanje osebnega dokumenta ob odobritvi subvencioniranega obroka in nudenje premajhnega števila hodov glede na zavezujočo ponudbo.

Kakšne ukrepe lahko izreče študentski inšpektor in koliko jih je v praksi izrečenih – koliko gostincem je bila zaradi nepravilnosti že odpovedana pogodba?

Študentski inšpektor za prehrano na samem mestu ugotovljene kršitve ni pristojen za izrek katerekoli sankcije, le izpolni zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu in z vsebino zapisnika ter morebitnimi kršitvami seznani gostinca. Na podlagi zapisnika opravljenega kontrolnega pregleda, ugotovljenih kršitev in kršitev iz prejšnjih obdobjih se Komisija za prehrano na redni dvomesečni seji odloči za morebitne sankcije gostinskim ponudnikom.

V obdobju enega leta smo v Komisiji za prehrano izdali skoraj 500 sklepov za vse ugotovljene kršitve ponudnikov subvencionirane študentske prehrane. V zadnjih mesecih smo ugotovili, da je veliko gostincev enako kršitev ponovilo že tretjič, za kar smo jim izrekli sankcijo odpovedi pogodbe. Teh gostinskih ponudnikov je bilo približno 10.

Ali se je nov, elektronski sistem koriščenja subvencije pri študentski prehrani obnesel ali so s tem kakšne težave? Se je z uvedbo tega sistema zmanjšalo število zlorab, kar je bilo, kolikor vem, cilj uvedbe tega sistema?

Z uvedbo novega sistema koriščenja subvencij se je zagotovo ne le zmanjšala, temveč tudi popolnoma ukinila zloraba in včasih popularno preprodajanje bonov tako med študenti kot med gostinskimi ponudiki. Sedaj namreč celoten proces vnovčevanja subvencije poteka elektronsko in študent bonov nikakor ne more imeti fizično v rokah, koriščenje subvencije pa je vezano na osebni telefon ali brezkontaktno čip kartico. Prav tako se je zmanjšalo tudi število vnovčevanja subvencij oseb, ki niso študenti.

Težav z elektronskim sistemom načeloma ni, lahko pa pride do izpada sistema zaradi tehničnih težav in takrat študent žal ne more uveljavljati pravice do subvencioniranega obroka. V takih primerih ima študent možnost povrnitve subvencije, če shrani račun in se osebno oglasi na ŠOU v Ljubljani, kjer v pisarni referentke za subvencionirano študentsko prehrano izpolni primeren obrazec.

Prednost elektronizacije koriščenja subvencionirane študentske prehrane je poleg naštetega tudi svobodnejša izbira gostinskega lokala, v katerem želi študent kositi, saj ni potrebno že vnaprej kupiti študentskega bona za točno določen gostinski lokal. Prav tako se lahko študent prehranjuje po vsej Sloveniji in ni več omejen na gostinske lokale znotraj svoje entitete.

Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na uradnih urah vsako sredo 10:00–12:00 na ŠOULJ ali po elektronski pošti na naslov prehrana@sou-lj.si.

Blaž Božnar

 

MNENJA ŠTUDENTOV

Kakšna se ti zdi ponudba subvencionirane študentske prehrane? Imaš kakšne negativne izkušnje pri tem?

Erik, Fakulteta za elektrotehniko

Že sam koncept subvencionirane hrane se mi zdi super, brez tega bi jedel samo jabolka in sendviče. Ponudba je zelo raznolika, zato ni težko najti primernega obroka. Vedno pa kje najdeš ocvrto hrano, za katero menim, da je ne bi smeli subvencionirati … Kakorkoli že, o tem naj odloča vsak sam. Negativnih izkušenj je bolj malo, kvečjemu pozitivne.

Kristian, Fakulteta za varnostne vede

Študentski boni se mi zdijo odlična stvar, glede na to, da večina študentov nima veliko denarja in je to najcenejši topel obrok, ki ga lahko dobiš (razen doma :D). Zdi se mi, da je v Sloveniji na voljo dovolj veliko ponudnikov študentske prehrane, kjer imamo študentje raznoliko izbiro.
Do sedaj še nisem imel nobenih negativnih izkušenj. Sedanji sistem (plačevanje bonov preko mobitela) se mi zdi veliko boljši kot prejšnji, saj se lahko spomnim in grem jest kamorkoli, kadarkoli in kjerkoli, brez predhodnega obiska študentskega servisa. Tudi možnost zlorabe je v tem sistemu veliko manjša kot prej.

Matej, Pravna fakulteta

Ponudba subvencionirane prehrane se mi zdi bogata v večjih mestih, pogrešam pa več ponudbe v svojem okolju (prihajam iz Škofje Loke). Na splošno se mi zdi sam princip študentskih bonov, ki promovira uravnotežen obrok, zelo pozitiven, saj se lahko študentje za zelo razumljivo ceno zdravo prehranjujemo.
Kot negativno stran bonov bi izpostavil to, da se dostikrat zgodi, da študent ne dobi vsega tistega, kar sicer gostinec uradno ponuja za bon. Tako še nisem doživel, da bi zraven kebaba dobil solato, ki naj bi sicer spadala zraven.

Lana, Pravna fakulteta

Ponudba subvencionirane študentske prehrane se mi zdi zelo dobra. Je dober način, ki omogoča, da študentje kljub manj časa za kuhanje zaradi študijskih obveznosti zaužijejo kvaliteten obrok. Na naši fakulteti imamo tudi menzo, ki vedno postreže z ugodnimi meniji in raznovrstno izbiro. Menim pa, da bi bilo treba v prihodnje poskrbeti za več zdravih menijev, saj mnoge restavracije tega ne ponujajo oziroma je ponudba zdrave prehrane precej omejena.

Matic, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Ponudba se mi zdi precej pestra. Uvedba plačevanja preko mobilnih telefonov se mi zdi super sprememba, korak v pravo smer. Edina pripomba, ki jo imam, je, da nekatere restavracije (npr. mehiška restavracija Cantina Mexicana) nudijo obroke subvencionirane prehrane le do 18:00, čeprav imajo odprto dalj časa. Menim, da bi to moral biti pogoj, da ponujaš obroke ves čas ali pa jih ne. Ne le takrat, ko restavracijam to ustreza.

 

Blaž Božnar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.