Najbolj iskani poklici

0

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ugotavlja, katerih poklicev je preveč in katerih poklicev na področju Slovenije primanjkuje.

Poklice, pri katerih primanjkuje ustrezno usposobljenega kadra, imenujemo deficitarni poklici. Kateri so deficitarni poklici, se ugotavlja na osnovi letnih podatkov o povprečnem številu brezposelnih oseb ter podatkov o številu izdanih delovnih dovoljenj. Druga skrajnost so suficitarni poklici, to so poklici, za katere je usposobljenega preveč kadra, in zato prihaja do čezmernega nakopičenja določenega kadra na trgu delovne sile.

Matejo Uršič smo povprašali, kateri poklici so najbolj perspektivni in iskani ter kateri so tisti, kjer ostajajo ljudje brez zaposlitve

Gospa Uršič pravi, da največje primanjkljaje na trgu dela beležijo pri inženirjih strojništva, elektrotehnike in elektronike, poklicih v zdravstvu in farmaciji, na področju IKT, zato je po njih tudi veliko povpraševanje. Veliko povpraševanje na trgu dela je še v gostinstvu (natakarji, kuharji), na področju gradbeništva (tesarji, izvajalci suhomontažne gradnje …), na področju kovinarstva (varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij), delodajalci povprašujejo po orodjarjih, elektroinštalaterjih ter voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev. Delodajalci v veliki meri povprašujejo tudi po ekonomistih in pravnikih, vendar je pri teh poklicih velik tudi obseg ponudbe, kar zmanjšuje možnosti zaposlitve.

Naravoslovje v ospredju
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje pričakujejo, da bodo v bližnji prihodnosti imeli boljše možnosti zaposlovanja predvsem strokovnjaki s področij informacijskih tehnologij, tehnike in naravoslovja, novih (zelenih) tehnologij, zdravstva in zdravstvene nege ter farmacije, trženja, financ in računovodstva kot tudi strokovnjaki, ki bodo zagotavljali različne svetovalne storitve. Vsekakor bo velik poudarek tudi na širšem povezovanju znanj in spretnosti, npr. menedžerskih znanj s spretnostmi trženja in znanji s področja informacijske tehnologije ter tudi na povezovanju različnih znanj in mehkih veščin ter vseživljenjskem učenju.

Delodajalci pa manj povprašujejo po družboslovnih poklicih (sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi …), tajnikih, uradnikih, frizerjih, kozmetikih, tiskarjih, mizarjih, poklicih s področja tekstilne industrije, kar ima, skupaj s prevelikim vpisom na posamezne izobraževalne smeri, za posledico ustvarjanje presežkov delovne sile. V zadnjem letu se je povpraševanje delodajalcev po delavcih najbolj zmanjšalo v rudarstvu, na področju kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti, v dejavnosti javne uprave in obrambe, v poslovanju z nepremičninami in v izobraževanju.

Dijaki, ki se odločate, kam se boste po srednji šoli usmerili, se lahko orientirate tudi na podlagi teh informacij, da vam bo iskanje službe oz. zaposlitve po končanem študiju malce lažje. 

 

Sanda Gajsar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.