Najodmevnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2016

Tradicionalni Teden Univerze so odprli s predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2016. Mnogi med njimi so plod sodelovanja z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi raziskovalnimi ustanovami.

 

»Raziskovalni rezultati so izraz novo ustvarjenega znanja. Brez raziskovanja in ustvarjanja novega znanja bi bila univerza navadna šola. Brez vidnih raziskovalnih dosežkov in objav nas ne bi bilo na svetovnem zemljevidu univerz. Le z ustvarjanjem novega znanja lahko študentom ponudimo nekaj, česar ne morejo dobiti drugje,« je ob odprtju tradicionalnega Tedna Univerze povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik. »V ta namen smo vzpostavili Razvojni sklad, s pomočjo katerega spodbujamo prijavljanje na raziskovalne projekte. Dodatno smo skupaj z univerzami iz Leuvena, Prage in Budimpešte oblikovali še poseben sklad za pripravo prijav na evropske projekte. Razpis bo objavljen najkasneje v začetku prihodnjega leta. To pa je le eno od partnerstev, ki bo omogočalo medsebojno povezovanje in sodelovanje raziskovalcev naše in odličnih tujih univerz,« je še poudaril in svoj nagovor zaključil z besedami, da Univerza v Ljubljani ne glede na višino dodeljenih sredstev na visoki ravni izpolnjuje svoje poslanstvo.

 

V svojem osrednjem govoru je redni profesor s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Damjan Miklavčič povedal, da je precejšnja prednost raziskovalcev na univerzah v primerjavi s tistimi, ki delajo na inštitutih, ravno v neposrednem sodelovanju s študenti, ki predstavljajo neusahljiv vir mladega uma, željnega znanja. »Samo mladi, ob mentorstvu najboljših raziskovalcev, ki so močno vpeti v mednarodno mrežo, so sposobni reševanja najtežjih raziskovalnih in tudi perečih družbenih problemov, s katerimi se srečujemo. Slovenija že dolgo vztraja pri programu mladih raziskovalcev in verjetno nas ravno to loči od ostalih tranzicijskih držav. Na to moramo biti ponosni in tudi ta program je bistveno prispeval in še prispeva k odličnemu raziskovalnemu delu na Univerzi  in odličnih znanstvenih dosežkih.«

 

Prorektor Univerze v Ljubljani za znanstveno raziskovalno delo prof. dr. Martin Čopič je še posebej izpostavil uspeh prof. dr. Tomaža Prosena s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je uspel pridobiti projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskave na področju teoretične kvantne fizike v višini dveh milijonov evrov za obdobje petih let. »To je šele drugi ERC projekt na Univerzi v Ljubljani, prvi v kategoriji naprednih projektov in tretji v Sloveniji nasploh. A vsega trije projekti ERC v Sloveniji so premalo. ERC je od leta 2007 do danes podprl blizu osem tisoč projektov. Na osnovi primerjave števila raziskovalcev v Evropski uniji in Sloveniji bi jih morali imeti precej več, vsaj 15 do dvajset. Toliko bi jih imeli tudi, če bi bili slovenski predlogi tako uspešni kot drugi, saj jih je bilo v tem obdobju preko 150.« Smo odlični, a lahko bi bili še boljši, je poudaril prof. Čopič. Kot razloge za neuspešne prijave na razpise ERC je navedel predvsem preskromna sredstva za znanost. »Pomemben vpliv  ima tudi sistem vrednotenja znanstvenih rezultatov. Slabost vrednotenja je prednost količine pred odličnostjo. Na primer: dve ali tri povprečne objave lahko pomembno prispevajo pri napredovanju avtorja napram eni odlični objavi, čeprav je za prve potrebno le nekaj mesecev dela, za drugo pa poleg izjemne inovativnosti še leta znanja. Izboljšanje tega stanja lahko pričakujemo šele ob spremembi vrednotenja znanstvenih rezultatov,« je dejal.

 

Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani je pri izboru desetih najodmevnejših raziskovalnih dosežkov, ki Univerzo v Ljubljani uvrščajo v vrh svetovne znanosti, upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe.

 

Deset najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2016:


Sorodstvena diskriminacija pri bakterijah

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Polonca Štefanič, Barbara Kraigher, Ines Mandić-Mulec ter sodelavca z Univerze Harvard Nick Lyons in Roberto Kolter

 

Investicije v energetsko učinkovitost

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICE: Nevenka Hrovatin, Nives Dolšak, Jelena Zorić


Spremljanje razvoja in zdravljenja možganskih bolezni

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

AVTOR: Žiga Špiclin


Novi zaviralci imunoproteasoma

Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Izidor Sosič, Martina Gobec, Boris Brus, Damijan Knez, Matej Živec, Aleš Obreza,
Irena Mlinarič-Raščan, Stanislav Gobec in sodelavci s Kemijskega inštituta Janez Konc, Samo Lešnik, Mitja Ogrizek, Inštituta Jožef Stefan Dušan Žigon ter Univerze na Primorskem Dušanka Janežič


Novi Co-MoSx katalizatorji

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Boštjan Genorio


Matematična fizika kvantnega transporta

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

AVTOR: Tomaž Prosen

 

Model za simulacijo pogonskih sistemov vozil

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

AVTOR: Tomaž Katrašnik


Povezava med virusom Zika in mikrocefalijo

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTOR: Tatjana Avšič Županc, Miša Korva, Mara Popović, Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Alenka Vizjak, Jože Pižem, Miroslav Petrovec


Večfunkcionalni obstojni sol-gel

Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Jelena Vasiljević, Danaja Štular, Brigita Tomšič, Jožef Medved, Barbara Simončič
in sodelavci s Kemijskega inštituta Milena Zorko, Ivan Jerman, Boris Orel


Razvoj vranice

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJA: Gregor Majdič, Katja Kozinc

Predstavitev najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2016 si oglejte v posebni knjižici v priponki. Na spletni strani Univerze bo objavljena tudi dodatna video vsebina dosežkov.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.