Oglasna sporočila? Ne, hvala!

Danes se nam zdi čisto običajno, da nas skoraj na vsakem koraku obkrožajo oglasna sporočila podjetij, ki želijo prodati svoje storitve in izdelke. Oglasnih površin je vsak dan več, tržniki oglasnih mest pa jih postavljajo na mestih, kjer jih bo največ ljudi opazilo, če nam je to prav ali ne.

Več oglasnih površin pomeni večji strošek za oglaševano podjetje. Ta strošek podjetje na koncu naloži kupcem in uporabnikom njegovih storitev. Velja tudi, da mnogo oglasnih površin sploh ne služi svojemu namenu, vendar jih tržniki oglasnega prostora vseeno uspejo prodati podjetju in potrošniki moramo tudi ta strošek plačati ob nakupu njihovega izdelka ali koriščenju njihove storitve.
Zelo me moti vsiljevanje oglasov. Poleg dobro znanih rednih prekinitev televizijskega programa se oglasne površine že kar lep čas pojavljajo tudi v straniščih nad pisoarji. Če to hočeš ali ne, ga boš zagotovo vsaj opazil med opravljanjem potrebe. Tudi naša podjetja vse bolj pogosto prodajajo svoje izdelke preko klicev na osebne mobilne telefone. Tako so me pred nekaj dnevi ravno sredi dela klicali iz pohištvenega salona, če me zanima njihova ponudba. Seveda me je takšno početje odvrnilo od nakupa pri njih, tudi če bi se odločal za novo pohištvo.
Tako kot se širi področje trženja in oglaševanja preko novih medijev (tehnologije, ki jih npr. prinašajo mobilni telefoni in spletna mesta) se spreminja tudi oblika in vloga športnih, kulturnih in drugih prireditev. Športniki se marsikdaj odločajo za profesionalno kariero zaradi bajnih zaslužkov, ki jih prinašajo sponzorji in drugi finančni podporniki. V zameno za podporo pri razvoju njihove kariere bodo preko svoje podobe kot znane ikone pomagali (včasih tudi vsiljevali) širiti oglasna sporočila njihovih sponzorjev. Oglasnim sporočilom danes niso sveti niti dresi športnikov niti dvorane, ki jih kitijo veliki oglasni panoji sponzorjev v takšni in drugačni obliki. Tudi kultura ni izvzeta iz gonje po čim večji opaženosti blagovnih znamk. Verjetno je to najbolj opazno v pop kulturi, ki ima največ privržencev. Pop ikone, kot je Britney Spears, in športne ikone košarkaških, bejzbolskih, nogometnih in drugih športov podpisujejo milijonske pogodbe, da uporabijo svojo moč in vpliv, ki ga imajo na svoje privržence, da bo podjetje Pepsi lahko bolj uspešno prodajalo svoje izdelke. Kdor je rekel: “Z močjo prihaja tudi odgovornost”, se ni motil.

Dejstvo, da imajo oglasna sporočila, s katerimi se srečujemo, določen vpliv na nas, potrjuje vrsta socioloških, komunikoloških, semioloških in drugih teorij in raziskav, še najbolj pa to drži v praksi. Podjetja dokaj velik del svojih sredstev namenijo prav oglaševanju in obveščanju javnosti o svojih izdelkih in storitvah. Seveda velja tudi, da imamo možnost sami odločati, katerim oglasnim sporočilom se bomo izpostavili ter če in kako jim bomo dovolili vplivati na nas.
Preko oglasnih sporočil morda izvemo koristne informacije, zato nikoli ne vemo, če je zagotovo dobro, da se ne izpostavimo kakšnemu sporočilu. Pojavlja se še problem negativnega vpliva oglaševanja, ki nastopi, če so sporočilom izpostavljeni “labilni” sprejemniki (ne le otroci, tudi odrasli), četudi se sami odločijo biti ravnodušni do stopnje vpliva sporočila. To je še posebej opazno pri otrocih, ki še nimajo dobro razvitega čuta za dejanske potebe. Oglaševanje je postalo družbeno sprejeto dejstvo, ki se mu žal ne namenja zadosti veliko pozornosti glede etike, vsiljivosti in negativnega vpliva oglasnih sporočil na sprejemnike.
 
Na koga se lahko s temi težavami obrneš? Zagotovo so prava mesta Zveza potrošnikov Slovenije (www.zps-zveza.si), Slovenska oglaševalska zbornica (www.soz.si) ter različne nevladne organizacije, kot so Društvo novinarjev Slovenije (www.novinar.com), Slovensko društvo za odnose z javnostmi (www.prss-drustvo.si) idr.
Predvsem pa postani kritičen do vsiljivih oglasov in to tudi glasno izrazi. En posameznik bo težko kaj spremenil, če pa nas bo več, morda vendarle uspemo.

Borut Odlazek

V Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi trikrat mesečno pripravljamo izobraževalna srečanja, PRedigre, kjer strokovnjaki in praktiki odnosov z javnostmi predstavijo določeno temo predvsem s praktičnega vidika. Na PR kofetu, neformalnem klepetu o PR, marketingu in managementu, pa se pogovarjamo o naših izkušnjah in dobri PR literaturi. Pridruži se nam, razkrij svoje komunikacijske dileme in spoznanja!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.