Počitniško delo – priložnost za prvi stik s trgom dela

Kdaj se oddajajo počitniška dela in koliko jih je?
Počitniško delo začnemo sprejemati že v aprilu, saj veliko podjetij načrtuje svojo poletno ekipo že nekaj mesecev pred poletno sezono.  Število počitniških del se spreminja, celotna ponudba dijaških in študentskih del, pa trenutno presega 2.700 del in je na voljo tukaj.

V predpočitniškem času je povpraševanje po delih s strani študentov manjše od ponudbe, saj je to obdobje izpitov in študenti nimajo toliko časa za delo, proti koncu junija, ko se čas sprosti študentom, pridružijo pa se jim tudi dijaki, pa število prostih del, ki so na voljo, pade. Zato svetujemo mladim, ki bi radi poleti delali, da se ozirajo po ponudbi že prej.

Vsa dela tudi niso objavljena, zato je pomebno, da se o tovrstnem delu pogovorimo s sorodniki, prijatelji in znanci. Marsikatero podjetje zelo ceni samoiniciativnost, ki jo mladi izkažejo.  

Zakaj mladi poleti delajo?

Za počitniško delo se mladi odločijo zato, da zaslužijo za svoje priboljške, kot so počitnice, obleko, nov telefon, večerna druženja… Na ta način so bolj finančno samostojni in jim ni treba za vsak evro prositi staršev. Po drugi strani z delom pridobivajo pomembne delovne izkušnje, ki jim prav pridejo  kasneje, ko se lotijo iskanja zaposlitve. So pa tudi primeri, ko študenti delajo zato, da prinesejo svoj delež k družinskem proračunu, saj starši ne zmorejo pokriti vseh stroškov.  

Mladim svetujemo, da, sedaj, ko imajo na voljo res pestro ponudbo del, zgrabijo priložnost in se preizkusijo v opravljanju raličnih nalog, saj jim bodo v prihodnje zagotovo koristile pri iskanju redne zaposlitve.

Koliko mladih poleti dela in kdo lahko dela?

V lanskem letu je prek e-Študentskega Servisa v poletnem času delalo okoli 43.000 dijakov in študentov, od tega je bilo dijakov okoli 9.000.

Počitniško delo lahko opravljajo:

  • Osnovnošolci, ki dopolnijo 15 let.
  • Redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let.
  • Študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini.
  • izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let,
    se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja,
    niso v delovnem razmerju,
    niso prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe,
    se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
  • Tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji in tujci, ki študirajo v Sloveniji.

Kakšna dela so na voljo med počitnicami?
Dela, ki so na voljo, so zelo različna. Veliko je del v prodaji – podjetja namreč dodatno pomoč rabijo predvsem v turističnih središčih, saj se obseg dela s prihodom turistov poveča, hkrati pa podjetja tudi rabijo zamenjave za delavce, ki gredo poleti na dopust. Pogosta dela so tudi v strežbi, iščejo se razni animatorji, reševalci iz vode, vodniki, učitelji ipd.

Dijaki iščejo predvsem enostavna dela (npr. pakiranje, deklariranje), dekleta zanimajo tudi dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih, saj v kratkem času lahko zaslužijo več oz. se odločajo za dela v proizvodnji, radi pa imajo tudi dela z računalnikom.  

Na voljo pa so tudi zahtevnejša, strokovna dela, kjer prevladuje delo za računalnikom.

Veliko podjetij, ki oddajajo prosta dela, zahteva polnoletnost kandidata, kar pa pomeni, da posledično dijaki nimajo na izbiro tako velikega števila del. Glede na to, da so to tisti, ki ponavadi še nimajo izkušenj, opravljajo enostavna dela, za katera je treba pokazati tiste vrline in znanje, ki si jih pridobil doma in pri obšolskih dejavnostih.   

Vsekakor vsako delo prinaša izkušnje, vendar pa je pomembno, da v zaključnih letnikih študenti poprimejo za delo, ki je povezano z njihovo smerjo študija. Na ta način bodo dobili stik s stroko, v kateri se kasneje želijo zaposliti in hkrati tudi večjo možnost, da se v podjetju, kjer so opravljali študentsko delo, tudi zaposlijo. 60 % podjetij namreč študente potem tudi zaposli.

Primeri del in urne postavke:

Vodenje po muzeju na Veliki Planini         4,65 €/h neto (5,50 €/h bruto)

Delo v proizvodnji                                          4,53 – 5,25 €/h bruto + malica

Pomoč v  strežbi                                             4,50 €/h neto (5,33 €/h bruto)

Animator                                                          4,65 €/h neto (5,50 €/h bruto)

Programiranje                                                5,00 €/h neto (5,92 €/h bruto)

Prodaja oblačil                                               4,23 €/h neto (5,00 €/h bruto)

Reševalec/-ka iz vode                                  5,50 €/h neto (6,51 €/h bruto)

Poučevanje nemščine, delo z otroki         po projektu

Izvajanje fotografskih delavnic                   po projektu

Delo na recepciji                                           6,59 €/h neto (7,80 €/h bruto)

Delo v kuhinji                                                 5,00 €/h neto (5,92 €/h bruto)

Delo v skladišču                                            3,83 €/h neto (4,53 €/h bruto) 

Fizična dela                                                    6,00 €/h neto (7,10 €/h bruto)

Čiščenje                                                          5,00 €/h neto (5,92 €/h bruto)

 

Kakšne so urne postavke?

Trenutno je povprečna urna postavka 5,5 € bruto oz. 4,2 € neto in se tudi razlikuje glede na regijo oz. vrsto dela.
Najbolje plačana dela so: poučevanje, inštrukcije od 9 €/bruto dalje, vaditelji/trenerji plavanja, smučanja od 8,5 €/h bruto dalje, računalništvo in programiranje od 8 €/h bruto dalje, selitve od 6,7 €/h bruto dalje. Najmanj plačana dela so po urni postavki 4,53 €/h bruto (zakonsko predpisana najnižja urna postavka – ZUJF-C), običajno gre za naslednja dela: delo v proizvodnji/skladišču, pakiranje, deklariranje, polnenje polic.
Z najnižjo urno postavko je plačanih približno 20 % vseh del.

Na kaj je treba biti pozoren pred pričetkom dela?

V fazi iskanja dela je pomembno, da se pozanimajo o plačilni disciplini delodajalca (če plačuje redno oz. so imeli predhodniki že kakšne težave) – o tem tudi mi študente in dijake obvestimo oz. jih opozorimo, če smo imeli s podjetjem tovrstno izkušnjo. Neplačnike pa tudi objavimo na neplacniki.info.  Pomembno je tudi, če za podjetje nakazujemo zaslužek vnaprej, saj bo v tem primeru študent oz. dijak dobil plačilo tudi v primeru, da podjetje do študentskega servisa svojih obveznosti ne bo poravnalo. Na e-Študentskem Servisu še vedno več kot 90 % vseh nakazil naredimo vnaprej.

Pred pričetkom dela oz., ko delo že izberejo, je dobro, da se študent ali dijak pozanima o vseh podrobnostih dela:

  • urni postavki (plačilo za uvajanje, plačilo za delo, način obračunavanja stimulativnega dela, rokovanju z denarjem, inventurni manko…),
  • trajanju dela,
  • zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju,
  • roku, v katerem lahko pričakuje plačilo – vredno se je pozanimati, če za podjetje denar servis nakaže (založi) še preden podjetje plača servisu; dobro je preveriti tudi spletno stran neplacniki.info

Dogovor pred začetkom dela je nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov. Če do teh vseeno pride, se naj obrne na nas in se bomo vključili v vlogi mediatorja.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.