Poleg rednega študija poznamo še izredni študij, vzporedni in študij diplomantov. Vse bolj pa se uveljavlja tudi študij na daljavo.
Redni študij
Najpogostejša oblika študija je redni študij. Organiziran je tako, da naj bi za študij povprečen študent porabil 8 ur dnevno. V to so vključene organizirane oblike (na fakulteti) in samostojno delo. Na redni študij se lahko vpiše vsak, ki izpolnjuje pogoje za vpis, ne glede na starost ali zaposlitveni status. Tudi redni študenti so lahko zaposleni, le da jim ob tem ne pripadajo pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Redni študij na 1. in 2. stopnji je na javnih zavodih brezplačen. Ob vpisu na zasebni zavod pa se je treba pozanimati, ali je izbrani program koncesioniran. Če ni, je tudi redni študij plačljiv.
Izredni študij
Izredni študij poteka po posebnem razporedu. Predmeti se praviloma izvajajo zaporedno. Pedagoški proces posameznega predmeta se izvede kot celota in se zaključi s preverjanjem znanja. Nato pa se začne izvedba naslednjega predmeta. Praviloma je namenjen tistim, ki študirajo ob delu. Pedagoški proces se izvaja v popoldanskem času in občasno tudi ob sobotah. Ta način študija predvideva več samostojnega dela študenta. Po obsegu in zahtevnosti je enakovreden rednemu študiju. Izredni študij je plačljiv, cene pa lahko od programa do programa precej variirajo.
Vzporedni študij
Ta oblika študija pomeni, da študent študira po dveh ločenih programih (na istem ali različnih visokošolskih zavodih). Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija na matičnem programu vzporedno vpiše na drug študijski program, če izpolnjuje pogoje za vpis ter pridobi ustrezno soglasje. Za to obliko študija je praviloma na voljo pet odstotkov vseh razpisanih mest na nekem programu. Prednost imajo kandidati z boljšim študijskim uspehom.
Študij diplomantov
Ta oblika študija se imenuje tudi »zaporedni študij« in pomeni vpis na dodaten študijski program po tem, ko študent diplomira na matičnem študijskem programu. Zanj je praviloma predvidenih prav tako pet odstotkov vseh razpisanih mest na nekem programu. Tudi tu imajo prednost kandidati z boljšim študijskim uspehom.
Študij na daljavo
Za šudij na daljavo (e-študij) se odločajo predvsem tisti, ki zaradi svojih dejavnosti (služba, šport, družina idr.) potrebujejo večjo fleksibilnost. Študent študira sproti, kjerkoli in kadarkoli. Pri tem ima pomoč predavateljev ali strokovnih mentorjev in referata ter svojih študijskih kolegov. Študent dobi za celoten študijski proces in za vsak predmet natančna navodila.
Pri tej obliki študija si študent sam določa čas učenja in učni tempo. Izobraževanje spremlja in usmerja mentor, ki je na voljo praktično 24 ur na dan. Sprotno delo omogoča večjo aktivnost in doseganje boljših študijskih rezultatov. Študentje pišejo teste od doma s pomočjo posebnega programa.
