Predlagane spremembe ŠOS

Tudi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je do zaključka javne razprave o predlogu Zakona o visokem šolstvu podala svoje pripombe. ŠOS že vrsto let opozarja, da so spremembe na področju visokega šolstva nujne. Sistem, kot ga poznamo danes, kaže vse več pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče reševati s krpanjem posameznih zakonskih določil, pač pa z novo in celovito strategijo visokega šolstva, ki ji mora slediti tudi prenovljena zakonodaja.

 

Že med javno razpravo je ŠOS vseskozi tvorno in aktivno sodeloval z resornim ministrstvom ter v svojih predlogih zajel širše mnenje študentov, ki smo ga dobili prek poslanih predlogov in pobud. ŠOS je v času javne razprave med drugim dosegel: ohranitev statusa študenta do konca študijskega leta, če študent na prvi stopnji diplomira pred iztekom študijskega leta; brezplačni vzporedni študij na obeh stopnjah; predstavništvo študentov v komisiji za podeljevanje koncesij samostojnim visokošolskim zavodom; možnost dodatnega študijskega leta pri ponavljanju ali spremembi študijskega programa ali »absolventski staž« na obeh stopnjah; vključenost študentov v organe univerz in fakultet ter volilno pravico tudi v akademskem zboru fakultete; praktično izobraževanje kot obvezen sestavni del študijskega programa na obeh stopnjah; dodatno študijsko leto za študente starše (tako matere kot očete); upravičenost študentov s posebnimi potrebami do brezplačnega delnega študija z zmanjšano obremenitvijo in možnost prehajanja med delnim in polnim študijem v primeru sprememb pogojev študenta.

 

Poleg tega pa je predlagal še več drugih sprememb. Predlagana sprememba načina financiranja z uvedbo sistema triletnih pogodb in »lump sum« sistema financiranja na podlagi štirih stebrov po mnenju ŠOS vnaša večjo stabilnost univerzam in visokošolskim zavodom, saj odpravlja zdajšnje neustavno stanje financiranja. V okviru temeljnega stebra financiranja predlog predvideva pet odstotkov sredstev, ki so namenjena uresničevanju posebnih nalog. Ob tem je nujno zagotoviti ustrezna sredstva v prihodnjih dveh proračunskih letih. Pri tem ŠOS predlaga, da se za prvo triletno obdobje financiranja od leta 2015 dalje za izhodiščno kvoto upošteva višina sredstev iz leta 2011, torej leto pred drastičnim nižanjem proračunskih sredstev za visokošolsko dejavnost. Le tako bomo po mnenju ŠOS lahko v skladu z Nacionalnim programom za visoko šolostvo dosegli 2-odstotni delež sredstev BDP vloženih v terciarno izobraževanje do leta 2020.

ŠOS je opozoril tudi na avtonomijo in akademsko svobodo, pri čemer morajo visokošolske institucije izkazovati izpolnjevanje svojih štirih temeljnih poslanstev s transparentnim in demokratičnim delovanjem, ki je skladno z veljavno zakonodajo.

 

Na področju študija ŠOS predlaga, naj bo bolonjski sistem študija enotno zgrajen po ključu 3+2 za prvo in drugo bolonjsko stopnjo, kar bi prispevalo k večji mobilnosti med študijskimi programi ter uresničevanju cilja krajšanja študija oz. možnosti pridobitve diplome in zaposlitve v krajšem času. Do ureditve tega vprašanja je potrebno študentom omogočiti prehode iz različnih sistemov (3+2 v 4+1 in obratno) brez stroškov in izgube statusa študenta. Pri delnem študiju pa je opozoril, da se učni dosežki delnega študija ne smejo razlikovati od tistih iz primerljivih programov na rednem študiju. Študent bo torej po končanem delnem študiju pridobil isto izobrazbo kot redni študent, zato naj bodo skladno z Nacionalnim ogrodje kvalifikacij pridobljene enake kompetence in znanja, kakovost izvedbe pa mora biti na enaki ravni.

 

V svojih pripombah je ŠOS tudi poudaril, da je potrebno zagotoviti vsakemu državljanu možnost pridobitve izobrazbe na prvi in drugi stopnji, ki je financirana iz javnih sredstev, ter ustrezno sofinanciranje tretje bolonjske stopnje najboljšim študentom, ki jih zanima znanstveno-raziskovalno ali akademsko delo. ŠOS se ne strinja s trenutnim predlogom ureditve plačljivega študija, saj je opredeljen kot dejavnost na trgu in ne kot javna služba. Prav tako trenutna analiza izrednega študija (ob predpostavki, da se delu trenutnih izrednih študentov na podlagi pogojev omogoči brezplačni delni študij) ne kaže potreb po 40-odstotnem deležu vseh brezplačno vpisanih študentov. Delež plačljivega dela študija s trenutno predlaganih 40 odstotkov naj se na predlog ŠOS zmanjša na 20 odstotkov vseh razpisanih vpisnih mest na brezplačni študij na študijski program. V predlogih sprememb je tudi natančneje opredeljeno, komu je namenjenih teh 20 odstotkov mest. 

 

ŠOS je predlagal tudi nov način evalvacije pedagoškega dela, rezultati pa bi morali biti javni in vsem dostopni. Zavzema se tudi za zagotovitev določenega števila mest (npr. 5 odstotkov vseh mest na študijski program), ki bodo namenjena za brezplačni študij diplomantov oz. zaporedni študij ter zagotoviti jasne vstopne kriterije, da bodo študenti vnaprej seznanjeni s pravicami in dolžnostmi zaporednega vpisa. Opozoril je še na pomen športne aktivnosti za študente in vključevanja praktičnega izobraževanja v študijske programe ter krepitev vloge neformalno pridobljenih izkušenj.

 

Predsednik ŠOS Mitja Urbanc je ob tem poudaril: »Študenti smo dejanski nosilci znanja, ne izobraževalne institucije. Študij po meri študenta – je naša elementarna pravica, za katero smo se študenti brez dvoma pripravljeni odločno boriti. Pomanjkanje sistemskih rešitev in celostnega pristopa pri reformi visokega šolstva je prav tako botrovalo k nastalim kriznim razmeram. Na tisoče brezposelnih in izobraženih mladih državljanov ni le velik problem, temveč ogledalo politiki, ki si je desetletja zatiskala oči pred vse večjimi problemi zaposljivosti mladih. Danes študenti nikomur več ne verjamemo le na besedo. Zato bomo vse odločevalce presojali po njihovih dejanjih. Neizprosno, jasno in kritično

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.