Slovenija in njene zaščitene jedi

Si vedel/a, da ima Slovenija v Uradnem listu Evropske unije registriranih in zaščitenih 12 slovenskih prehranskih proizvodov?

Nekaj izmed njih ti predstavljamo:

Ekstra deviško oljčno olje

Slovenske Istre vsebuje veliko oleinske kisline in bifenolov, kar mu daje rahlo grenak in pikanten okus z močno poudarjeno sadno aromo.

Registrirane kmetije s certifikatom, na katerih pridobivajo to olje, so majhne, zato so na voljo le majhne količine tega olja. Naprodaj je predvsem v trgovinah Vina Koper, v nekaterih specializiranih prodajalnah in seveda pri samih proizvajalcih.

Nanoški sir

Tradicija pridelovanja nanoškega sira sega že v 16. stoletje. Danes ga pridelujejo iz krav­jega mleka. Krave morajo dobiti vsaj 75 % krme (sena) z območja pridelave. Pašniki se raztezajo po hribih in dolinah med Postojno in Vipavo, večinoma pod goro Nanos.

Nanoški sir je trd in ima redko posejane majhne luknjice v velikosti graha, je izrazito rumene barve, vonj je rahlo sladek, okus pa je bolj pikanten kot pri ementalskem siru, a manj kot pri gavdi. Nanoški sir prideluje Agroind Vipava 1894., naprodaj je v vseh večjih trgovinah.

Kočevski gozdni med

Kočevski sodi v skupino najbolj kakovostnih medov v svetovnem merilu. Širše območje Kočevskega sodi v preddinarsko in dinarsko območje. Čebele se pasejo na izrazito gozdnem območju z zelo pestro floro, h kateri prispevajo tudi vegetacija gozdnih obronkov, travišča in močvirna vegetacija.

Čebele tako nabirajo med v ekološko neokrnjeni naravi, kar daje čebelarjenju dolgoročno prednost. Obstajajo tri vrste medu: smrekov, hojev (jelka) in lipov.

www.kocevski-med.si

Kraški pršut

Kraški pršut je pripravljen iz izbranih prašičjih stegen, soljenih z grobo morsko soljo in sušenih od 13 do 16 mesecev. Kraško podnebje s suhim vetrom (burjo) omogoča posebne razmere za sušenje in zorenje pršuta. Zato kraški pršut vsebuje manj vode kot druge vrste pršuta (Parma, SanDaniele, istrski), je bolj poudarjeno rdeče barve, aroma je vabljiva, okus poln in zrel, tekstura pa je čvrstejša.

Prodajajo ga v vseh večjih trgovskih verigah, izdelujejo pa ga trije večji proizvajalci s certifikatom: MIP, Kras in Lokve. Uspehe za današnji obseg, sloves in razvoj izdelovanja pršutov na Krasu je treba iskati v tradicionalni in individualni kmečki tehnologiji.

Začetki sušenja kosov mesa verjetno segajo v obdobje naseljevanja na območje Krasa. Razvoj Trsta in izpeljava prometnic, kot je proga Dunaj–Trst, ki so vodile čez Kras, sta povečala povpraševanje trgovcev in gostincev po pršutu.

Prleška tünka

Prleška tünka je sestavljena iz zaseke in svinjskega mesa – stegna, hrbta, ledij ali vratu. Meso razsolijo, opečejo in dimijo oz. ‘zelhajo’, zaseko pa naredijo tako, da v kotlu obarijo slanino, jo solijo in ohladijo, nato pa zmeljejo. Kmetje so meso potapljali oz. ‘tünkali’ v zaseko v veliki leseni posodi, v kateri je potem meso zorelo vsaj 30 dni, vse pa se je začelo zaradi konzerviranja mesa. Tako je nastal izraz tünka in se ohranil vse do danes.

Prleška tünka je tradicionalno živilo, ki je etnološko in geografsko vezano na območje Prlekije. Proizvodnja lahko poteka le na območju geografskih meja občin Ljutomer, Razkrižje, Križevci, Veržej, Sveti Jurij, Radenci, Gornja Radgona in Ormož.

Belokranjska pogača

Belokranjska pogača je najbolj znana belokranjska jed. Je okrogle oblike, premazana s stepenim jajcem, posipana z zrni kumine in z debelejšo soljo, narezana na kvadrate. Okus in aroma sta podobni kot pri sveže pečenem kruhu. Ko je pečena, je visoka od 3 do 4 cm, ob robu pa od 1 do 2 cm. Pogačo so v Belo krajino prinesli Uskoki, ko so v 15. in 16. stoletjubežali pred Turki.

Idrijski žlikrofi

Priprava poteka po tradicionalnem receptu, ki je bil opisan v sredini 19. stoletja, natančen izvor jedi pa zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov ni znan. Idrijski žlikrofi so narejeni iz testa (pšenična moka, jajca, voda ali mleko in olje), v katerega je zavit nadev v kroglicah (krompir, čebula, drobnjak, majaron, poper in sol).

Žlikrofi so dokaj majhni in imajo značilno (natančno predpisano) obliko. Skuhamo jih v vodi in lahko jih ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo. Le nekaj restavracij v Idriji ima tudi certifikat za njihovo proizvodnjo, sicer pa so naprodaj v specializiranih trgovinah.

Prekmurska gibanica

Prekmurska gibanica je sladica z osmimi plastmi nadeva. Na osnovi iz krhkega testa so plasti makovega, skutinega, orehovega in jabolčnega nadeva, ki so ločene z vlečenim testom, nato pa se ti nadevi ponovijo v enakem vrstnem redu. Na vrhu zadnjega nadeva je plast iz vlečenega testa, ki ga po peki premažejo z maščobnim prelivom ali prelivom s smetano (kislo ali sladko), v katero je vmešan rumenjak. Ime je dobila po besedi güba, kar pomeni guba in se nanaša na njeno značilno sestavo iz posameznih plasti.

Kranjska klobasa

Slovenija in Avstrija sta dosegli predhodni dogovor o kranjski klobasi, ki bo zagotovil ustrezno zaščito tega mesnega izdelka na ravni EU. Dogovor bo hkrati omogočil proizvajalcem v Avstriji, da ob upoštevanju določenih pogojev lahko nadaljujejo s proizvodnjo njihovih proizvodov, ki imajo v imenu vključeno besedo “kranj­ski” .

Za uporabo imena Krainer pa je bil dosežen dogovor, da se v Avstriji samostojno ne sme več uporabljati pri

proizvodnji mesnih izdelkov. Očitno bo kranjska klobasa tako že 13. zaščiteni proizvod Slovenije na ravni EU.

Tina Pečan