Sedanja štipendijska zakonodaja, ki jo urejata dva zakona in več podzakonskih aktov, je neprimerna in nepregledna. Štipendije dijakom in študentom ne zadostujejo za preživetje, obenem jih je premalo. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je zato pripravila nov zakon o štipendiranju. Od 5. 11. 2012 dalje se na upravnih enotah po Sloveniji vrši zbiranje podpisov.
Le kakovosten sistem štipendiranja mladim omogoča dostopnost do izobraževanja. Brez štipendij se veliko mladih s slabimi materialnimi možnostmi sploh ne more vključiti v izobraževalni proces, kar je slabo za celotno družbo. Vlaganje v mlade bi moralo biti eno izmed osnovnih vodil za izhod iz trenutne gospodarske krize.
Sedanja štipendijska zakonodaja
Štipendije prejema le 19 % vseh študentov, povprečna pa znaša le 180 EUR. Minimalni življenjski stroški za posameznika so leta 2010 znašali 562 EUR. Razliko si morajo študentje prislužiti sami. Stroški izobraževanja so se po besedah predstavnikov ŠOU od 2002 do 2010 povečali za kar 197 %. Približno 25.000 prosilcev za državne štipendije je vsako leto zavrnjenih. Zoisove štipendije nagrajujejo pridnost in ne nadarjenosti. Problematične so kadrovske štipendije, katerih letno ostane neizkoriščenih kar polovica, ker so urejene povsem nepregledno. Sistemu štipendiranja mladi očitajo, da ne odgovarja realnim potrebam gospodarstva.
Kaj je potrebno spremeniti oziroma izboljšati
Nov zakon o štipendiranju, ki ga predlagajo študentje, naj bi poenotil področje štipendiranja. Prizadevajo si za višje štipendije in več le-teh. Dosedanje vlade so problematiko štipendij reševale parcialno, zato so študentski predstavniki sami pripravili nov predlog Zakona o štipendiranju. Podoben predlog zakona so začeli usklajevati s prejšnjo vlado, a je bil zaradi predčasnih volitev in zamenjave oblasti umaknjen iz postopka. O sedanjem predlogu na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve menijo, da predstavlja veliko obremenitev za državni proračun v prihodnjih letih.
Nov zakon med drugim določa nove vrste štipendij in omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, višja naj bi bila osnovna višina štipendij, omogočal bi prejemanje štipendij na vseh stopnjah bolonjskega študija za celotno obdobje trajanja študija ter štipendije znova dodelil mladoletnim dijakom in tujim študentom. V prihodnje naj bi študentje ob izpolnjevanju pogojev lahko prejemali več štipendij hkrati, do višine 563 EUR. Do štipendije naj bi bil upravičen vsak, ki ima status študenta, ne glede na njegovo starost in državljanstvo.
Študentje poudarjajo, da bi pri Zoisovih štipendijah morali biti v ospredju izjemni dosežki, nagrajevati bi bilo potrebno nadarjenost in ne pridnosti. Pri kadrovskih štipendijah želijo uvesti obvezno delovno prakso s povrnjenimi potnimi stroški in stroški malice. Kadrovske štipendije naj v prihodnje ne bi bile več tako toge. Prav tako bi po predlogu lahko štipendist in štipenditor imela v prvem letu možnost prekiniti štipendijsko razmerje brez kakršnih koli sankcij, če bi ugotovila, da si ne ustrezata. Uvedene naj bi bile posebne štipendije za deficitarne poklice, kar bi posredno pomagalo celotnemu gospodarstvu.
V premoženje družine do višine posebne olajšave naj ne bi bilo več všteto študentsko delo.
Novost naj bi bilo tudi število dodatkov k štipendiji, in sicer dodatek za uspeh, izjemne dosežke, posebne potrebe in dodatek za oddaljenost.
Bodo pristojni prisluhnili mladim?
Slovenske študentske organizacije pristojne že dalj časa opozarjamo na neustrezen sistem štipendiranja v Sloveniji, a doslej posluha za to ni bilo. Zato so v okviru ŠOS pripravili svoj predlog zakona. Študentje menijo, da se nova štipendija ne sme obravnavati kot socialna pomoč študentom pri študiju, temveč kot vlaganje v razvoj, ki bo posledično pripomogel k večji konkurenčnosti Slovenije na svetovnem trgu. Če se bo prilagodil potrebam v družbi in bodo odgovorni poskrbeli za povezavo med mladimi in gospodarstvom, bomo skupno dosegli cilje in povečali možnosti mladih za uspešen prodor na trg dela.
Ksenija Gider
