Študentom želimo zagotoviti odlično izobrazbo

Pedagoška fakulteta v Mariboru se je nedavno razdelila na več fakultet. Pri delitvi je nastala tudi FF Maribor, kjer študira okoli 1800 študentov. Dr. Marko Jesenšek je od lanskega leta dekan FF Maribor, pred tem je bil prorektor za mednarodno sodelovanje na mariborski univerzi, hkrati pa je tudi član Oddelka za slovanske jezike in književnost, kjer poučuje diahronijo jezika – Stara cerkvena slovanščina, Razvoj slovenskega jezika, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika.

Zakaj se je PeF Maribor razdelila, na katere fakultete se je razdelila in kdaj?
Nekdanja Pedagoška fakulteta je odigrala pomembno vlogo v mestu, ki se ga je neupravičeno stereotipiziralo za industrijsko puščavo. Fakulteta je postala eno izmed pomembnih kulturnih središč mesta. V tem razvoju je doživela veliko sprememb, presegla je svoje okvire in že doživela najvišjo razvojno stopnjo, to je točko, na kateri se je njen razvoj ustavil. Korakati smo začeli v začaranem krogu in nazadovati! Interesi so bili različni, družboslovno-naravoslovno-humanistična ter pedagoško-vzgojiteljska združba pa je postala v primerljivem evropskem univerzitetnem okolju posebnost, ki je ni bilo več mogoče razumeti. Edina naravna pot je bila ustanovitev (lani) treh novih fakultet: Filozofske fakultete, Naravoslovno-matematične in Pedagoške.

Kakšno je zanimanje študentov za slovanske jezike? Kaj jih najbolj pritegne?
Letos bomo vpisna mesta skoraj v celoti napolnili s prvo prijavo. Gotovo je tako veliko zanimanje posledica modernega bolonjskega študija – prenovljeni programi “vlečejo” z modularnim načinom študija, velikim odstotkom izbirnosti (študent si več kot 60 % programa oblikuje po lastni izbiri), skupen  pedagoški in nepedagoški študij na prvi stopnji, diploma po treh letih in šele nato odločitev o pedagoški ali nepedagoški usmeritvi na drugostopenjskem magistrskem študiju. To je velika konkurenčna prednost, ki jo letos ponuja le mariborska Filozofska fakulteta.

Ali se na FF Maribor obetajo kakšni novi študijski programi?
Na prvostopenjskem bolonjskem študiju bomo jeseni prvič vpisali študij psihologije, pripravljamo pa tudi samostojni študij umetnostne zgodovine, slovanskih jezikov (poljščina, južnoslovanski jeziki in književnosti), italijanščine in francoščine. Na drugostopenjskem študiju smo zaključili priprave na mednarodni magistrski študij slovenskega jezika (Slang Master – sodelujemo s šestimi tujimi univerzami  v Italiji, Avstriji, Madžarski in Poljski; gre za prvi tak projekt v Evropski zvezi), ki se bo zaključil s skupno mednarodno magistrsko diplomo. Pričakujemo, da bodo taki mednarodni programi privabili na našo fakulteto veliko število domačih in tujih študentov (ob že ustaljeni izmenjavi Erasmus-Socrates, Grundwig in CEEPUS). V Sloveniji smo na področju humanistike, družboslovja in pedagoškega izobraževanja prvi izpeljati bolonjsko reformo in pripravili sedemnajst novih prvostopenjskih eno- in dvopredmetnih študijskih programov po (v Evropi) najbolj razširjenem in uveljavljenem bolonjskem sistemu 3 + 2.
 
Kakšna je vizija FF Maribor?
Mariborska Filozofska fakulteta si postavlja jasen cilj: postati želi prepoznavno središče humanističnega in družboslovnega razvoja severovzhodne Slovenije, pomembna nosilka pozitivnega regionalizma v državi, hkrati pa odprta za preseganje meja in pripravljena ter usposobljena za povezovanje z najboljšimi evropskimi fakultetami in univerzami. Študentom želimo zagotoviti odlično izobrazbo, profesorjem pa dobre pogoje za znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo.

Predavate tudi na tujih univerzah. Kje vse ste že predavali?
Kot gostujoči profesor sem predaval po en semester v Gradcu in na Poljskem (Bielska-Biala), leto dni v Budimpešti, s krajšimi enotedenskimi predavanji pa sem gostoval na univerzah v Trstu, Vidmu, Celovcu, Gradcu, Sombotelu, Katovicah, Pragi, Vilni, Sarajevu, Skopju… Predavanja v tujini omogočajo primerjavo domačega univerzitetnega prostora z mednarodnim, pri tem pa me predvsem zanimajo študijske navade in odzivi študentov ter prenašanje teh izkušenj v domači prostor. Vabljena predavanja na uglednih tujih univerzah so tudi dober pokazatelj, koliko kdo velja v mednarodnem univerzitetnem prostoru, osebni stiki med raziskovalci in profesorji, ki se pri tem ustvarjajo, pa so pomembni za nadaljnje raziskovalno delo in sodelovanje med našo fakulteto in podobnimi ustanovami v tujini. Nastajajo skupni mednarodni projekti (dva sta mi še posebno pri srcu: Slang Master, ki je pod mojim vodenjem združil kolege iz Italije, Avstrije, Madžarske in Poljske; in ALPCU, tj. projekt učenja slovenščine kot tujega jezika v Franciji, ki je nastajal v sodelovanju s kolegi iz Pariza),  s tem pa se povečuje prepoznavnost  Slovenije in slovenske znanosti v svetu.

Mojca Polc

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.