Študentske izmenjave

O študentskih izmenjavah je bilo povedanega in napisanega že veliko. Predvsem o tem, kako pomembno je to za nadaljnjo poklicno pot. Pa tudi o postopkih in rokih. Vendar je postopek še vedno dolgotrajen. Večina fakultet študente k temu spodbuja.

 

Izmenjava zaradi študija ali prakse

Mednarodna izmenjava študentov lahko poteka zaradi študija ali delovne prakse. Študij v tujini traja od najmanj treh do največ dvanajstih mesecev. Študijske prakse trajajo od najmanj treh do največ dvanajstih mesecev, razen v primeru prakse višješolskih kratkih programov, kjer lahko praksa traja le dva tedna. Študent lahko opravi študijsko izmenjavo, študijsko prakso ali oboje.

Pogoj za izmenjavo študentov je podpisan bilateralni sporazum med matično in partnersko ustanovo. Minimalni kriteriji, ki jih mora študent izpolnjevati, so formalni status v RS in status študenta v času študijske prakse v tujini. V večini držav je pomembno aktivno znanje angleškega jezika. Dodatne zahteve so zadostna motiviranost, primernost prakse, znanje jezika države, v katero odhaja na prakso, mednarodna aktivnost študenta itd.

 

Kam po informacije

Prva točka, kamor se lahko odpraviš po več informacij, je mednarodna pisarna na tvoji matični fakulteti ali mednarodne pisarne na posameznih univerzah, kjer ti bodo pomagali pri postopku prijave, rokih in drugih organizacijskih postopkih. V veliko pomoč so mnenja že izkušenih študentov, ki realno prikažejo pasti in prednosti. Pomagajo lahko tudi z drobnimi vsakdanjimi nasveti za bivanje v drugem okolju.

Na fakulteti poišči koordinatorja za mednarodno sodelovanje. Izberi državo, jezik, izpite, ki jih lahko opravljaš v tujini ali delo, ki ga želiš opravljati. Marsikatera fakulteta daje prednost študentom univerzitetnega programa, kjer se izbira na podlagi povprečja ocen in morebiti tudi znanja uradnega jezika države gostiteljice.

Preden se določiš, kam želiš na izmenjavo, preračunaj stroške, pozanimaj se o življenjskem standardu. Med najdražje spadajo države na severu in zahodu Evrope (npr. Danska, Švedska, Norveška, Velika Britanija …). Standard podoben našemu je v Avstriji, Italiji, na Slovaškem, Češkem. Veliko koristnih informacij dobite pri instituciji gostiteljici (koordinator), najkoristnejše informacije pa seveda pri študentih, ki so bili v tisti državi ali mestu.

Institucije se med seboj precej razlikujejo. Nekatere za prihajajoče študente poskrbijo zelo dobro, jim nudijo podporo (sprejem, namestitev, obštudijske dejavnosti). Druge se s tem ne ukvarjajo in si prepuščen lastni iznajdljivosti. Iz prakse jih je večina nekje vmes in nudijo vsaj delno podporo pri urejanju namestitve in življenja v tujini.

 

Ksenija Gider

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.