Študentsko delo v letu 2015

Shop assistant in supermarket re-stocking fresh vegetables in shelves of produce section.
Foto: jacoblund iz iStock

Od 1. februarja 2015 so v veljavi spremembe zakonodaje, ki urejajo začasno in občasno delo dijakov in študentov (študentsko delo). Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona za uravnoteženje javnih financ so bile pripravljene na podlagi dogovorov s študentskimi organizacijami.

Cilji in načela sprememb študentskega dela

Po mnenju predlagateljev sprememb zakonodaje se zasleduje naslednje ključne cilje:

– zagotovitev višje socialne in ekonomske varnosti dijakov in študentov,

– vključitev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v sisteme socialnih zavarovanj,

– odprava in preprečevanje obstoječih anomalij in zlorab na trgu dela.

V predlogu spremembe zakonodaje je poudarjeno tudi, da se z novo ureditvijo študentskega dela uveljavlja načelo „vsako delo šteje“, tako z vidika primerljivejše obremenitve vseh oblik dela kot z vidika zagotovitve primerljive socialne in ekonomske varnosti vseh, ki ta dela opravljajo. Z vključitvijo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja pa se posredno zasleduje tudi načeli medgeneracijske solidarnosti in socialne države.

Minimalna urna postavka

Po vzoru minimalne plače se je določila minimalna urna postavka študentskega dela v višini 4,5 EUR bruto oziroma 3,8 EUR neto, ki zvišuje ekonomsko varnost dijakov in študentov. Kdor je leta 2012 prejel prvo zakonsko določeno minimalno plačo, je lahko primerjal in opazil, da je prejel nižji dohodek kot predtem, ko minimalna plača ni bila zakonsko določena. Delodajalci so po večini vsem pavšalno znižali plače na zakonsko določene, tudi tistim, ki so imeli prej na račun uspešnega dela nekoliko višje plače. Enako se pričakuje z minimalno urno postavko študentskega dela, saj bodo delodajalci znižali višje urne postavke bolj zahtevnih študentskih del na zakonsko določeno urno postavko.

Edina dobra plat te določitve je, da se bo vsem, ki so opravljali študentsko delo izven urbanih središč, urna postavka dvignila. Ponekod so namreč delodajalci izkoriščali preveliko povpraševanje po študentskem delu s sramotno nizkimi urnimi postavkami (npr. 2 EUR).

Obremenitev študentskega dela

 

Nova ureditev študentskega dela vpeljuje polne prispevke delodajalca in zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 %), prispevke delodajalca za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), prispevke delodajalca za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %). Koncesijska dajatev se je nekoliko znižala, in sicer na 16 %, medtem ko dodatna koncesijska dajatev ostaja 2,00 %. Delodajalec bo moral obračunati in plačati tudi 22,00 % davka na dodano vrednost na koncesijski dajatvi ter prispevke delodajalca.

Dijak ali študent bo od zneska na napotnici poravnal prispevek zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50 %.

Pri izplačilu zaslužka študenti ne smejo pozabiti niti na morebitno akontacijo dohodnine, ki lahko zniža njihov dohodek še za dodatnih 25 %.

 

Plačevanje prispevkov in koriščenje pravic

Študentom se bo za plačilo prispevkov priznala delovna doba, ki bo sorazmerna vplačanim prispevkom. Če bodo vplačani minimalni prispevki (za leto 2014 so znašali 192,16 EUR), se bo priznal 1 mesec delovne dobe. Višja kot bo urna postavka, več delovne dobe se bo priznalo. To pomeni, da lahko v enem mesecu študent dobi tudi 40 dni delovne dobe. Obstaja pa omejitev, saj lahko študent za eno koledarsko leto dobi največ 12 mesecev delovne dobe.

Študenti pa bi se morali vprašati tudi, zakaj torej delodajalci oziroma sami ne plačujejo ostalih dveh prispevkov, in sicer prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevkov za starševsko varstvo. Odgovor je preprost – ker iz teh prispevkov izhajajo pravice, ki bi jih študenti dejansko koristili.

Pomisleki

Študentsko delo bi moralo biti na voljo izključno šolajoči se mladini, katere glavna obveznost je izobraževanje, občasno delo pa bi predstavljalo pomemben segment pridobivanja delovnih navad, izkušenj in gradnje lastne socialne mreže, ki bi zviševale zaposljivost posameznikov po zaključenem izobraževanju. Študentsko delo bi se moralo starostno omejiti (npr. do 26. leta).

Zanimivo je, da Študentska organizacija Slovenije podpira novo ureditev, medtem ko povprečni državljan ne verjame, da bomo čez nekaj desetletij prejeli pokojnino. Logično je, da pokojnin ne bo oziroma bodo le-te mizerne, če se mora država danes zadolževati, da jih lahko izplača. Delovna oziroma pokojninska doba za današnje generacije ne bo imela nikakršne vloge več; morda le pri javnih natečajih v javnem sektorju.

Zdravstveno zavarovanje se ne bo v ničemer spremenilo, saj so vsi študenti do 26. leta osnovno in dopolnilno zavarovani preko svojih staršev. S čim naj bi dodatni prispevki za zdravstveno zavarovanje povečali socialno varnost, iz predloga sprememb ni razvidno niti pojasnjeno.

Izključni namen nove ureditve študentskega dela je bil povečati prihodke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer se bo posledično zmanjšal delež izdatkov državnega proračuna za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki omenjenega zavoda. Po prvotnih ocenah gre za približno 58 milijonov evrov. Drugače, kot da je ta znesek odvzet študentom in ne bo nikoli vrnjen, si ni moč razlagati takšne nepravične ureditve študentskega dela.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.