Kdo je odgovoren za višanje cen študentskih obrokov?

New year 2023 with coins stacking by hand for saving money and financial planning concept
Foto: MrJub iz iStock

Veliko študentov je presenetilo zvišanje cen študentskih kosil. Zakaj je do tega zvišanja prišlo ter kdo je za to najbolj zaslužen.

Višanje subvencije skozi leta

Višina državne subvencije je določena z Zakonom o subvencioniranju študentske prehrane. Državni zbor je 6. 4. 2022, torej v času vlade Janeza Janše, sprejel Zakon za urejanje položaja študentov, v katerem so med drugim dvignili subvencijo z 2,82 € na 3,5 €. Predlog zakona Kaj pa mi? je nastal na Študentski organizaciji Slovenije. Predlog, ki je sicer zahteval zvišanje subvencije na le 2,92 €, so oblikovali že januarja 2021, dopolnili pa so ga na Odboru za izobraževanje.

Kar 94 % ponudnikov je dvignilo cene obrokov.

Maksimalna cena obroka se določi v javnem razpisu za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane. Razpis objavi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v razpisni komisiji pa sodelujejo tudi predstavniki Študentske organizacije Slovenije. V razpisu, ki je bil objavljen 15. 7. 2022, ko je ministrstvo že vodil Luka Mesec, se je maksimalna cena obroka zvišala z 7€ na 9 €.

Prav maksimalna cena obroka določa, za koliko se lahko cene zvišajo. Če je prej obrok dosegal maksimalno ceno 7 €, smo študenti zaradi državne subvencije zanj plačali 4,18 €. Maksimalna cena se je letos dvignila na 9 €, subvencija pa na 3,5 €, kar pomeni, da najdražji obrok po novem stane 5,5 €.

Woman complaining about expensive restaurant bill
Foto: Pheelings Media iz iStock

Dvig v Ljubljani in drugod po Sloveniji

Na spletni strani Študentske organizacije Slovenije so zapisali, da se bo tako povprečno doplačilo zvišalo za 55 centov. Ta podatek je relativno točen samo za Ljubljano, kjer se je povprečno doplačilo zvišalo za 56 centov. Če pa gledamo celotno Slovenijo, bomo študenti povprečno doplačali kar 1,04 € več kot lani.

Predstavniki Študentske organizacije so zvišanje podprli z utemeljitvijo, da cene živil in stroškov dela naraščajo, ob nespremenjeni ceni obroka pa število ponudnikov pada. Na njihovi spletni strani so zapisali: »Dvig cen obrokov smo zato na ŠOS pričakovali, ob tem pa želeli ponudnike spodbuditi, da s v sistem vključijo oziroma v njem ostanejo.«

V organizaciji prav tako opozarjajo: »Da se bo, skladno z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom, s 1. marcem subvencija ponovno dvignila za predvidoma 10 odstotkov, torej za 36 centov.«

To sicer drži, pomembno pa je vedeti, da lahko tudi ponudniki na podlagi istega zakona zvišajo ceno obroka za toliko, kolikor se zviša prej omenjena subvencija, torej za 36 centov (1. odstavek 3. člena Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane). Takšno zvišanje lahko pričakujemo s 1. avgustom 2023.

Fast delivery, growth of market basket or consumer price index, inflation or growth of food sales concept. Shopping basket with foods on flying rocket. 3d illustration
Foto: Bet_Noire iz iStock

Ali je to ta solidarna prihodnost?

Zanimivo je dejstvo, da je razpis, ki je maksimalno ceno dvignil, nastal na ministrstvu Luke Mesca. Kot odgovorna oseba bi se koordinator Levice moral in mogel zavedati posledic, ki jih je to zvišanje prineslo.

Študenti se sicer zavedamo draginje in pritiska na gospodarstvo, vendar izgleda, da je dvig maksimalne cene obroka namenjen zgolj reševanju gostincev. Ponudniki so si višjo maksimalno ceno izpogajali prav na pogovorih z Ministrstvom in Študentsko organizacijo Slovenije, ki naj bi zastopali interese študentov.

ŠOS je prvič v zgodovini pristal na povišanje maksimalne cene obroka. Problem lahko vidimo v nevarnem precedensu, ki so ga s tem postavili. Ko se bo sprejemal naslednji javni razpis, bodo ponudniki lahko ponovno zahtevali višjo maksimalno ceno obroka tudi z morebitno grožnjo, da bodo sicer izstopili iz sistema subvencionirane študentske prehrane.

Videti je, da sta ŠOS kot tudi Ministrstvo popustila pod gospodarskimi interesi ponudnikov, študentom pa prepustila solidarno reševanje gospodarske krize. Od organizacije, ki predstavlja študente, in od ministrstva, ki ga vodi Luka Mesec, bi pričakovali nekoliko bolj oster nastop pri sprejemanju javnega razpisa.

Junior novinar

Prejšnji članekOkončina sesalca najdena pri fosilu Mikroraptorja
Naslednji članekKam bodo šli naši davki v letu 2023?

Junior novinar

2 KOMENTARJI

  1. Težava je, da se študentje ne zavedate oz. ne poznate povišanja stroškov za restavracije. Ne gre tukaj samo za povišanje nabavnih vrednosti živil, temveč tudi ostalih stroškov, npr. v zadnjem letu elektrika 200%, Plin 300%, višje plače zaposlenih,… na koncu plačate za obrok max. 1€ več kar vas stane dodatnih 20€ na mesec in zaradi tega nastaja cel kaos. Če bi subvencije ostale takšne kot so, bi še lahko samo hodili jest v Mcdonalds, ker ponudnikov več ne bi bilo.

    • Česa pa se ponudniki ne zavedate/jo je, da je zakon, ki je zvišal subvencijo nastal ravno zaradi tega, ker je večina študentov že prej komaj shajala. Tudi nam so se stroški precej podražili, pa ne samo bonov in živil ampak tudi elektrike, najem stanovanja itd., kar je na koncu meseca veliko breme za osebo brez rednih dohodkov, katerega osnovni namen je študirati. Veliko študentov namreč zaradi študijakih obveznosti nima možnosti hkratnega študentskega dela, saj so urniki faksa tako prenatrpani, da se predavanja, vaje in seminarji vijejo od 8-20 z občasnimi parurnimi premori, kar mi niti ne omogoča da vmes pridem domov, kaj šele s prevozom do dela in nazaj. Oprostite, ampak res težko utemeljite, da sendvič, ki v Žitu stane povprečno 2.7€ brez bonov, z njimi stane 4€..

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.