Študentje vsaj deloma na fakultete, študij izključno na daljavo le v izrednih primerih

Happy female student showing test results to her friends while standing in a lobby.
Foto: Drazen Zigic iz iStock

Novo šolsko leto se je pričelo, šolarji (večinoma) sedijo v šolah, epidemiološka slika ostaja nekoliko nelagodna, študentje pa na začetek svojega novega študijskega leta še čakajo.

Informacije z nekaterih fakultet že prihajajo, sedaj pa so se uradno oglasili še z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – odločitev se glasi: študijski proces bo potekal v živo ali bo izveden kombinirano s t. i. hibridnim modelom, izključno na daljavo pa le v izrednih primerih.

Izhodišče: vrnitev na fakultete

Na ministrstvu so ob pripravljanju smernic za prihajajoči semester novega študijskega leta sledili izhodišču, da se študentje vrnejo na fakultete in akademije ter da se izvaja študijski proces v živo, a ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, ki jih priporoča NIJZ – ti zajemajo varnostno razdaljo (1,5 metra), razkuževanje rok, zračenje prostorov in nošenje mask.

Največje omejitve, ki pri tem nastopijo, so predvsem prostorske narave. Fakultete v vseh primerih ne morejo zagotavljati omogočanja varnostne razdalje med študenti in zaposlenimi, zato je naslednji mogoč model nekoliko bolj prilagojen razmeram – gre za hibridni model, ki ga lahko pričakujemo in ga fakultete tudi napovedujejo v največ primerih.

Hibridni model

Ta model predvideva, da bodo študijske dejavnosti izvajane deloma v živo, deloma na daljavo, v poštev pa bo prišel v primerih, ko se študijski proces ne bo mogel izvajati v skladu s smernicami NIJZ za preprečevanje nalezljivih bolezni – kar pa se bo glede na prostorske razmere zgodilo najverjetneje pri večini fakultet.

To pomeni, da bodo študentje najverjetneje razdeljeni na manjše skupine, del študentov bo obiskoval predavanja v živo, del jih bo poslušal na daljavo. S takšnim načinom študija se bo študentom zaradi prostorske omejitve, pa tudi zaradi osebnih zdravstvenih omejitev, karantene ali drugih s covidom-19 povezanimi razlogov omogočilo dostop do predavanj in vaj na daljavo. V ta namen bodo tudi predavalnice opremili z ustrezno avdio-vizualno opremo.

Kaj sporočajo fakultete?

Veliko fakultet je svoje študente o približni izvedbi študijskega procesa obvestila že nekoliko prej. Takole na primer so za predavanja prvih letnikov sporočili s Fakultete za elektrotehniko UL:

Študentje bodo razdeljeni v dve ali po potrebi tri skupine in vsaka skupina bo predavanja poslušala en teden v živo na fakulteti, naslednji teden pa doma preko neposrednega prenosa.

Na Filozofski fakulteti UL so objavili:

Če ne bo prišlo do spremembe epidemiološke situacije glede covida-19, bo del študijskih obveznosti izveden prek spleta (Zoom), za kar bodo študentke in študenti potrebovali ustrezen dostop do internetne povezave ter računalnik, kamero in mikrofon, del obveznosti pa bo izveden na fakulteti, zato bo nujna tudi fizična prisotnost študentk in študentov v prostorih fakultete.

Še natančneje so prihajajočo situacijo opisali na spletni strani Fakultete za strojništvo UL, kjer podajajo navodila za uporabnike predavalnic:

  • Pred vstopom v stavbo si morajo vsi razkužiti roke in nadeti zaščitne maske.
  • V stavbo je potrebno vstopati posamično na razdalji najmanj 1,5 m.
  • Razdalja najmanj 1,5 m se mora vzdrževati v celi stavbi (na hodnikih, v avli, predavalnicah, sejnih prostorih, pisarnah, sanitarijah itd.).
  • Nošenje zaščitnih mask je v skupnih delih stavbe obvezno.
  • Nošenje zaščitnih mask je obvezno tudi na prireditvah oz. dogodkih v zaprtem prostoru,  tako ob prihajanju in odhajanju na prireditev/dogodek, kot med samo prireditvijo oz. dogodkom v zaprtem prostoru, zaradi velikega števila ljudi, glasnega govorjenja in premikanja.
  • V primeru, da v prostore vstopajo posamezni zunanji udeleženci (obiskovalci) je obvezna evidenca prihodov pri receptorju (ime in priimek, stalni naslov in telefonska številka).
  • Evidenco zunanjih udeležencev na dogodkih (nad 10 do 50) mora organizator predložiti v dekanat pred dogodkom.

Prav tako na fakulteti določajo dopustno število uporabnikov določene predavalnice, izvajanje prezračevanja prostorov (pred, med, po uporabi prostorov), evidenco prisotnosti, ki jo lahko dekanat pošlje na NIJZ in izvajanje razkuževanja prostorov.

Izključno na daljavo?

Prehod na študij na daljavo (kakršen je bil vse od zaprtja fakultet marca letos) se bo izvedel zgolj, kadar ne bosta mogoči niti izvedba v živo niti kombinirana izvedba ali če bo vodstvo visokošolskega zavoda presodilo, da je takšna prilagoditev potrebna in pedagoško ustrezna, so sporočili z MIZŠ. Sicer tak način študija ni predviden in mu niso naklonjeni.

Da študij na daljavo nikakor ni ustrezen nadomestek študija v živo, v obsežnem zapisu sporoča dekan Filozofske fakultete UL prof. dr. Roman Kuhar. Pri študiju na daljavo sta, ugotavlja, umanjkala dva ključna elementa univerzitetnega izobraževanja:

/…/ fizično študijsko okolje, ki ga simbolno pooseblja predavalnica in ki med drugim pomembno prispeva k motivaciji za študij, in študentska oziroma akademska skupnost, ki temelji na dialogu, medsebojnem spoštovanju ter izmenjavi pogledov in stališč. To je namreč bistvena in ključna prvina študijskega procesa v vseh znanstvenih disciplinah./…/

/…/ Prek spleta, na daljavo, je mogoče ob premišljeni izvedbi posredovati del znanja, a je tudi to – kolikor je oropano študijskega in socialnega okolja, prostora srečevanja, ki ključno zaznamuje študijski proces – v pomembni meri okrnjeno. /…/, je povedal dekan FF UL.

Še z več težavami so se soočali na fakultetah, kjer je pri študijskem procesu predvidevanih več kliničnih vaj, ki se na daljavo nikakor ne morejo izvajati. Prav tako velja omeniti družabni del študijskega življenja, ki je bil s študijem na daljavo izjemoma prikrajšan.

Gre le za smernice, nič še ni dokončno

Z usklajenimi smernicami v danih epidemioloških pogojih zagotavljajo optimalno izvedbo študijskega procesa glede kakovosti in hkrati ustrezne pogoje za preprečevanje širjenja okužbe med študenti in zaposlenimi, je povedal prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani.

Te smernice, ki jih je ministrstvo izoblikovalo v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem, Univerzo v Novi Gorici, s Študentsko organizacijo Slovenije, s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v Sloveniji in z Visokošolskim sindikatom Slovenije, so sicer le pripomoček visokošolskim zavodom za organizacijo dela.

Ti bodo glede na razmere morda svoj način dela še prilagodili prihajajočim razmeram, zato spremljaj spletno stran svoje fakultete, da boš o vsem obveščen pravočasno.

Prejšnji članekDva dneva ali dva dni: 5 večnih dilem v sklanjanju
Naslednji članekKaj prinaša jesen?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.