Trg dela

0

V Sloveniji vlada vse bolj optimistično razpoloženje na trgu dela, kar lahko razveseli sedanje generacije študentov. Vsekakor je v tem času veliko lažje najti delo kot katerokoli drugo leto po 2008.

In tako je prav, diplomanti in drugi mladi morajo čim prej po končanem šolanju dobiti delo. Zgodnje nabiranje izkušenj je ključno za dolgoročno uspešno kariero.

 

Pretekla leta 

Če se še enkrat spomnimo na pretekla leta od začetka gospodarske krize naprej. Tedanje generacije mladih so imele velike težave pri iskanju dela. Ne samo, da niso dobili dela v svoji stroki, tudi drugih del ni bilo, ker so bili delodajalci prestrašeni z varčevalno histerijo. V vmesnem času so se v naši državi ukinjala plačana pripravništva, uveljavljala neplačana pripravništva in prakse, spodbujalo se je ekonomsko odvisne samostojne podjetnike in prekinilo se je zaposlovanje v javnem sektorju.

 

Danes 

V tem času se je trg dela že izboljšal. In tako se lahko mladi bolj optimistično podajo nanj. Lahko bi rekli, da se danes veliko lažje najde delo. Kdor želi delati, ga bo našel. Vendar pozor. To ne pomeni, da je na trgu dela več dobrih zaposlitev. Kvalitetnih delovnih mest je malo. Zato se še vedno dogaja, da mladi diplomati opravljajo dela, ki niso povezana z njihovo izobrazbo.

 

Izzivi 

Mladi so še vedno potisnjeni v situacijo, v kateri se morajo odločiti med plačanim delom, za katerega se niso izobraževali, ali neplačanim delom, za katerega so pridobili formalno izobrazbo. Mladi morajo preživeti, zato delajo. Nihče si ne želi biti na plečih drugega. Ekonomska neodvisnost je možna le ob rednih mesečnih prilivih.

 

Vendar ni vsako delo primerno za nabiranje relevantnih izkušenj na področju, za katerega se je nekdo izobrazil. Vsak dan, ko se opravlja drugo delo, ki ni povezano z izobrazbo, je lahko tudi izgubljen. Vse težje se bo vrniti na »vaše« področje. Se pa po drugi strani odpirajo nove možnosti na drugih področjih.

 

Zato se nekateri mladi raje odločijo, da ne bodo opravljali del, ki jih ne želijo, ampak svoje kompetence krepijo v okviru prostovoljnega ali prakarnega dela v nevladnem sektorju. V tem primeru so pogosto v nezavidljivem finančnem položaju.

 

Še vedno je aktualna tudi dilema med delom doma ali delom v tujini. Mladi še vedno odhajajo v tujino in ni kazalnikov, da se bo ta trend ustavil. Tuji trg je zaradi različnih razlogov še vedno bolj privlačen. Ni pa zanemarljivo, da mnogi odidejo samo zato, ker v Sloveniji dela ali dela, ki bi jim odgovarjalo, ne dobijo.

 

Število samostojnih podjetnikov se je v zadnjih letih močno povečalo. Zato se mladi na trgu dela soočijo tudi z vprašanjem o samostojni poti. Podjetništvo ni primerno za vse in je tvegano. Terja odgovornost in trdo delo, hkrati pa ponuja svobodo in nekatere druge ugodnosti. Predvsem začetek je težak, zato mora biti vstop v podjetništvo premišljen. Uspejo le tisti, ki imajo dober in iskan produkt ali storitev ter stranke. Zato je priporočljivo, da tudi podjetni študenti nekaj delovnih izkušenj naberejo kot delavci.

 

Razkorak 

Na trgu dela prihaja do zanimivega konflikta med delodajalci in delavci. Kljub negativni konotaciji menim, da bo ta konflikt pripomogel k izboljšanju položaja delavcev.

 

Delodajalci trdijo, da ne najdejo dobrih delavcev, da so previsok strošek, da mladi diplomanti nimajo primernih delovnih izkušenj, da so premalo motivirani za delo, da nimajo pravih delovnih navad, da nekateri ne želijo delati. Obstajajo organizacije, ki imajo prosta delovna mesta in jih ne morejo popolniti. Zaradi vsega naštetega se bodo morali delodajalci ukvarjati tudi sami s sabo in predvsem z vprašanjem, zakaj delavci ne želijo k njim.

 

Delavci nasprotno menijo, da je malo dobrih delodajalcev, malo kvalitetnih delovnih mest in da delodajalce zanima zgolj zaslužek in ne razvoj podjetij. Zanimivo je, da nekateri delodajalci iščejo različne načine, da bi skrili dobiček, hkrati pa ne želijo nagraditi svojih zaposlenih. Delavci so vse bolj osveščeni, opolnomočeni. Nobena zaposlitev ni vredna izgube zdravja, slabih družinskih odnosov, stalne odsotnosti od družine. Delavci zahtevajo primerne delovne pogoje in primerno plačilo.

 

Ker imajo oboji prav, bo potreben dialog. Za konsenz bosta morali obe strani ponuditi več, kar bo za splošno gospodarsko klimo samo dobro. 

 

Zaključne misli 

Na trgu dela je vsekakor bolj optimistično kot pred leti, delovnih mest je več. Delavci imajo torej večjo izbiro in ni nujno, da opravljajo vsako delo. Delodajalci imajo vse večje težave pri iskanju dobrih kadrov. To pomeni, da bodo morali ponuditi boljše delovne pogoje.

 

Zato je pred mladimi diplomanti svetla prihodnost. Ravno mladi so tisti, v katere bodo delodajalci najbolj verjetno vlagali. In ko bodo mladi kader usposobili, ga bodo želeli obdržati. Vse to pa je priložnost za delavce, da zahtevajo boljše delovne pogoje.

 

Tomaž Kuralt

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.