Tudi dijaki se odločajo za izmenjave v tujini

Tudi dijaki lahko spoznavajo način življenja in šolanja v drugih državah, podobno kot to že počnejo študentje. Dijaki se vse več podajajo na dijaške izmenjave v tujino.

Celoletni ali trimesečni program AFS

Program AFS dijakom nudi dva programa. Prvi je šolski (letni) program in traja eno šolsko leto z začetkom v avgustu/septembru ali januarju/marcu. Začetek programa je odvisen od države gostiteljice, v kateri poteka izmenjava. Dijak živi pri družini gostiteljici in obiskuje lokalno srednjo šolo v sklopu rednega programa. AFS omogoča slovenskim dijakom enoletno šolanje v več kot 50 državah sveta.

Drugi pa je intenzivni trimesečni program, ki se prav tako začne jeseni, a traja najdlje 11 tednov. Zaključi se s skupnim »kampom« v Bruslju, ki traja največ 4 dni in dijakom omogoči oglede evropskih institucij, spoznavanje in usvajanje pomena »evropskega državljanstva«.

 

Gre za veliko preizkušnjo, ki pa vas obogati za celo življenje  

Izkušnje dijakov, ki so to že doživeli, so nepozabne in, kot pravijo, neprecenljive. Prednosti tovrstne izmenjave dijakov so šolanje v tujini na lokalni srednji šoli v izbrani državi, bivanje pri družini, ki dijaka sprejme kot novega družinskega člana, izbira posameznih predmetov, ki so primerljivi s predmetnikom v šoli v Sloveniji, pester nabor izvenšolskih dejavnosti v novem bivalnem okolju, širitev obzorja, učenje jezika, pridobivanje novih znanj in nenazadnje nepozabno doživetje.

Vendar se je nanjo treba dobro pripraviti. V nasprotnem primeru postane stresna, še posebej, če gre za daljše obdobje bivanja v tujem okolju.

Če gre za krajše izmenjave v okviru šol, ni večjih težav s priznavanjem opravljenega v tujini. V nasprotnem primeru pa se lahko pojavijo.

 

Letno vse več dijakov v tujino

Čedalje več šol se odloča, da dijakom ponudijo možnost mednarodnih izmenjav. Letos odide na izmenjavo v tujino okoli 550 dijakov.

Dijaki večinoma odhajajo v skupinah. Organizirano imajo nastanitev v dijaških domovih in prehrano. Obstajajo pa tudi primeri, ko morajo mobilnost sofinancirati starši. Stroški za izmenjavo v posamezni državi se razlikujejo glede na ceno, ki jo določi posamezna nacionalna organizacija. Nanjo lahko precej vplivajo stroški prevoza.

 

Kdo je primeren?

Za tovrstne mednarodne izmenjave se po navadi odločajo tisti, ki so dovolj odprtega duha, da zmorejo sprejeti razlike med narodi, religijami in kulturo, po drugi strani pa so tudi pripravljeni na dolgoročno medkulturno učenje. Zagotovo ne bo tako kot doma. Dijaki morajo zato biti vsaj malo drzni in zreli za to izkušnjo, starši pa dovolj močni in otrokom zaupati. Brez dobre in premišljene priprave pri tako pomembnih odločitvah seveda ne gre. Vendar nam to poleg pridobljenega znanja in izkušenj nudi dobro popotnico za kasnejše življenje, kjer nas tudi na vsakem koraku čaka kaj novega in nepredvidljivega. 

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.