Vas zanima kako inteligentni ste?

Inteligent woman in glasses with books.Black background.
Foto: mikanaka iz iStock

Inteligenca je intelektualna sposobnost reševanja novih in zapletenih situacij, pa tudi sposobnost učenja iz izkušenj, prilagajanja, pravilnega sklepanja povezav in razmerij, ki nam pomagajo reševati nove probleme, z njihovo pomočjo se v danih situacijah orientiramo. Je najpomembnejša in najbolj preučevana izmed vseh človekovih sposobni. Razumska inteligenca se nanaša na določene sposobnosti, kot so matematično-logična inteligenca, obvladovanje jezika, prostorska predstavljivost, nadarjenost za glasbo in motorična spretnost. Pomembna, čeprav manj znana, pa je čustvena inteligenca, za katero mnogi strokovnjaki menijo, da bistveno pripomore k človekovemu uspehu v življenju.

IQ testi

Prvi se je lotil raziskovanja IQ testov angleški raziskovalec Frances Galton. Ljudi je proučeval glede na njihove dosežke in uspehe. V te namene je pripravil različne teste, ki so mu pokazale njihovo inteligentnost. Tudi psiholog Alfred Binet je iskal način, kako bi ločili normalno inteligentne otroke od manj sposobnih, da bi slednje poslali v posebne šole, kjer bi bili deležni več individualne pozornosti in dela.

IQ točke pridobljene z IQ testi služijo merjenju inteligentnosti posameznikov, največkrat otrok oziroma mladostnikov. Rezultati naj bi pokazali, kako doumljiv in inteligenten je testiran otrok. Višji rezultat pomeni višjo stopnjo inteligence.

IQ testi so po večinoma sestavljeni iz testov, ki merijo različne sposobnosti in obsegajo splošno znanje, kratkoročni spomin, abstraktne predstave, vizualno-prostorske sposobnosti in logično sklepanje. Merjenje inteligence poteka odvisno od določene kulture. Rezultati testov lahko zelo dobro predvidijo akademski uspeh posameznika, niso pa najbolj koristni pri merjenju obnašanja v medosebnih odnosih in ustvarjalnostjo.

 

IQ ali inteligenčni kvocient

Izraz IQ ali inteligenčni količnik izvira iz nemškega jezika, iz besedne zveze Inteligenz-Quotient. Gre za številčno vrednost, ki naj bi določala inteligentnost človeka. Določa se s standardiziranimi testi. Rezultat je izražen kot normalizirano število, tako da je povprečni IQ enak 100. Rezultat 115 tako pomeni nadpovprečno vrednost v isti starostni skupini. Testi so oblikovani tako, da so rezultati porazdeljeni po Gaussovi krivulji. Pri modernih tovrstnih testih je medianska ocena 100 in standardna deviacija 15. Približno 95 % procentov populacije ima IQ točke v vrednosti 15 točk od mediane. Kar 95% populacije naj bi imelo IQ med 70 in 130. Znotraj tega intervala se nahaja približno 70% vseh rezultatov, 25% jih spada med nadpovprečno (IQ med 115 in 130) ali podpovprečno (med 70 in 85) inteligentne, preostalih 5% pa predstavlja skrajnosti Gaussove krivulje (IQ pod 70 ali nad 130).

Nekateri ga opredeljujejo tudi kot razmerje med mentalno in dejansko starostjo. Prva je inteligenčna raven, ki ustreza povprečni inteligentnosti v določenem starostnem obdobju.

 

Vrednosti IQ:

  • nad 140: genialna inteligenca, absolutne lastnosti za kreativne dejavnosti, določajo smer učenja za druge (0,2 % ljudi)
  • 130 do 140: izjemno visoka inteligenca,  izredne sposobnosti za kreativne dejavnosti, to so odlični vodje ali specialisti (2,8 % ljudi)
  • 120 do 130: visoko nadpovprečna inteligenca, z lahkoto dokončajo univerzitetni študij, lahko dosežejo izjemne rezultate v kreativnih ali vodstvenih dejavnostih (6 % ljudi)
  • 110 do 120: nadpovprečna inteligenca, zaključijo univerzitetni študij, imajo dobre delovne navade, lahko dobijo zelo dobro službo (12 % ljudi)
  • 100 do 110: visoko povprečna inteligenca, študij zaključijo sicer s težavami, z vztrajnostjo in trdim delom pa lahko dosežejo prejšnjo kategorijo (25 % ljudi)
  • 90 do 100: povprečna inteligenca, oseba je zmožna opraviti maturo (25 % ljudi)
  • 80 do 90: rahlo podpovprečna inteligenca, zaključijo osnovnošolsko izobrazbo in so dobri ročni delavci (10 % ljudi)
  • 70 do 80: mejna nizka inteligenca, osnovnošolsko izobrazbo zaključijo s težavo, uspešni so v posebnih šolah
  • 50 do 70: nizka inteligenca, z dobrim vodenjem zaključijo posebno šolo (6,8 % ljudi)
  • 20 do 50: srednja stopnja nizke inteligence, niso se zmožni naučiti, vendar izurijo navade, tako da so samozadostni (2 % ljudi)
  • do 20: zelo nizka inteligenca, niso se zmožni ne naučiti ne izuriti (0,2 % ljudi)

Najinteligentnejši na svetu

V svetovnem merilu spadajo oziroma so spadali med ljudi z najvišjim IQ Američan ukrajinskih korenin in psihiater William James Sidis, katerega IQ naj bi bil kar 275, drugi je Avstralec in najmlajši redni profesor na ameriški UCLA Terrence Tao katerega IQ znaša 230, tretji je Američan Christopher Hirata z IQ 225, ki je za NASO delal na projektu poseljevanja Marsa, četrti je Korejec Kim Ung-Yong z IQ 210, ki je bil pri treh letih najmlajši študent fizike, peti pa Christopher Michael Langan z IQ vsaj 195, namesto akademske kariere je raje bil kavboj in pisatelj, delal pa je v  gradbeništvu in gozdarstvu. Med najinteligentnejših deset naj bi spadali še azerbajdžanski šahist Garry Kasparov z IQ 190, izraelski politik Benjamin Netanjahu z IQ 180, Stephen W. Hawking z IQ 160 ter Sharon Stone z IQ 154.

 

Združenje nadpovprečnih

Nadpovprečno inteligentne združuje organizacija Mensa. Vanjo se lahko včlani le 2 % najbolj inteligentnih ljudi. Gre za mednarodno organizacijo, ki sta jo leta 1946 v Oxfordu ustanovila odvetnik Roland Berrill ter znanstvenik in pravnik dr. Lance Ware. Namen je bil združevanje inteligentnih posameznikov ne glede na njihova politična prepričanja, raso, vero ali življenjski slog. Organizacija omogoča medsebojno spoznavanje, druženje in izmenjavo informacij članom. Za vstop v Menso je potrebno doseči na standardnem inteligenčnem testu tak rezultat, da vas  uvrsti med zgornja 2 odstotka inteligentnih. Zgornje starostne meje za članstvo ni, spodnja meja pa je v Sloveniji 16 let.

Testiranja inteligence se izvajajo pod nadzorom pooblaščenega psihologa na posebej pripravljenih testih, ki vsebujejo izključno grafične simbole in ne zahtevajo poznavanja matematike ali tujih jezikov.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.